Državne štipendije

Državna štipendija je namenjena dijakom in študentom, ki se izobražujejo in izhajajo iz socialno šibkejših družin. Skladno z Zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju: ZUPJS)  roka (ali javnega poziva) za oddajo vloge za uveljavljanje pravice do državne štipendije ni več. Zakon določa, da državna štipendija upravičencu pripada od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge, o čemer center za socialno delo vsako šolsko/študijsko leto odloča ponovno (na podlagi vložene vloge za nadaljnje prejemanje državne štipendije).

Dohodkovni razred Povprečni mesečni dohodek na osebo (v eurih) Osnovna višina v eurih za upravičenca do 18 let starosti Osnovna višina v eurih za upravičenca nad 18 let starosti

1

do 309,05

95

190

2

od 309,06 do 370,86

80

160

3

od 370,87 do 432,67

65

130

4

od 432,68 do 545,98

50

100

5

od 545,99 do 576,89

35

70


Če se želi štipendist prepisati v drug izobraževalni program, je dolžan v 8 dneh po nastanku spremembe o tem obvestiti center za socialno delo in od njega pridobiti pisno soglasje.
 

Dijaki naj vlogo za uveljavljanje državne štipendije vložijo v mesecu avgustu, da bodo ob izpolnjevanju pogojev upravičeni do državne štipendije s 1. septembrom. Polnoletni dijaki vlogo oddajo sami. Mladoletni dijaki lahko vlogo oddajo sami, poleg podpisa vlagatelja pa je potreben še podpis zakonitega zastopnika. Za mladoletne dijake lahko vlogo za dodelitev državne štipendije vložijo tudi starši oziroma zakoniti zastopniki na enotni vlogi za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev.

Študenti naj vlogo za dodelitev državne štipendije vložijo v mesecu septembru, da bodo ob izpolnjevanju pogojev upravičeni do državne štipendije s 1. oktobrom.

Upravičenci

Do državne štipendije so upravičeni dijaki in študenti, ki:

  • so državljani Republike Slovenije,
  • državljani Republike Slovenije s prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki so pripadniki avtohtone italijanske ali madžarske narodne skupnosti,
  • državljani držav članic Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU), če izkažejo vsaj petletno neprekinjeno prebivanje v Republiki Sloveniji neposredno pred rokom za prijavo na javni razpis, po katerem uveljavljajo štipendijo,
  • delavci migranti, ki so državljani države članice EU, če so zaposleni ali samozaposleni v Republiki Sloveniji, in njihovim vzdrževanim družinskim članom,
  • obmejni delavci, ki so državljani države članice EU in prebivajo v drugi državi članici EU, če so zaposleni ali samozaposleni v Republiki Sloveniji, in njihovim vzdrževanim družinskim članom,
  • državljani tretjih držav, ki so pridobili status rezidenta za daljši čas.
  • izpolnjujejo pogoje po določbah Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev glede povprečnega mesečnega dohodka na družinskega člana
  • štipendije se podeljujejo za študij zgolj na 1. in 2. bolonjski stopnji
  • za štipendije lahko v imenu mladoletnih dijakov zaprosijo njihovi starši
  • štipendist ne sme biti v delovnem razmerju ali imeti status brezposelne osebe

Državno štipendijo za izobraževanje v tujini lahko dobi državljan Republike Slovenije, če se v tujini izobražuje na izobraževalni ustanovi, ki je akreditirana v skladu s predpisi države izobraževanja za izvajanje javno veljavnega (akreditiranega) izobraževalnega programa za pridobitev stopnje izobrazbe.

Vlogo je treba oddati pri pristojnem centru za socialno delo.

-         vloge
-         poenostavljena elektronska vloga  - z veljavnim digitalnim potrdilom lahko za državno štipendijo oddate poenostavljeno e-vlogo (prek portala e-uprava), če pri tem ne zaprošate tudi za zahtevnejše pravice, kot so denarna socialna pomoč, varstveni dodatek, subvencija najemnine, pravica do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev, pravica do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje (za navedene pravice je treba vložiti običajno vlogo za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev).
-         več o elektronski oddaji prek portala e-uprava

 

K državni štipendiji se lahko dodelijo naslednji dodatki:

1. Dodatek za bivanje

Dodatek v višini 80 evrov mesečno je mogoče dodeliti štipendistu, ki:

-         ima prijavljeno začasno prebivališče v kraju izobraževanja,
-         kraj stalnega prebivališča je oddaljen od kraja izobraževanja več kot 25 km,
-         strošek najema znaša najmanj 65 evrov mesečno in
-         štipendist ni lastnik ali solastnik nepremičnine v kraju izobraževanja.

Štipendistu dodatek za bivanje ne pripada, če prejema subvencijo za bivanje v študentskem domu ali pri zasebniku ali ima sklenjeno pogodbo o bivanju v dijaškem domu skladno s predpisi, ki urejajo subvencioniranje bivanja študentov in dijakov.

Štipendist kateremu je dodeljena državna štipendija in dodatek za bivanje ni upravičen do subvencionirane mesečne vozovnice, je pa upravičen do letne subvencioniranje vozovnice za 10 voženj na mesec.

Vlagatelj, ki uveljavlja dodatek za bivanje, priložiti enega od naslednjih dokazil:

-         fotokopijo najemne pogodbe (zadošča navadna (in ne overjena) fotokopija), ali
-         potrdilo dijaškega doma o ne subvencioniranem bivanju, če biva v zasebnem dijaškem domu, ali
-         fotokopijo najemne pogodbe oziroma potrdilo študentskega oziroma dijaškega doma, če se izobražuje v tujini.

2. Dodatek za uspeh

Do dodatka za uspeh je upravičen dijak, ki je v preteklem šolskem letu dosegel povprečno oceno:

Razred Povprečna ocena dijaka Višina dodatka za uspeh v evrih/mesec

1

od vključno 4,0 do vključno 4,25

17

2

nad 4,25 do vključno 4,50

22

3

nad 4,50 do vključno 4,75

30

4

nad 4,25 do vključno 4,50

40

Do dodatka za uspeh je upravičen študent, ki je v preteklem študijskem letu dosegel povprečno oceno in opravil določeno število obveznosti za letnik v kreditnih točkah ECTS od skupno 60 možnih:

Razred Povprečna ocena študenta Višina dodatka za uspeh v evrih/mesec

1

50 ali več ECTS, nad 8,00

17

2

50 ali več ECTS, nad 9,00

22

3

50 ali več ECTS, nad 9,00

30

4

55 ali več ECTS, nad 9,00

40

Do dodatka za uspeh ni upravičen štipendist v prvem letniku izobraževalnega programa.

3. Dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami

Dodatek je mogoče dodeliti štipendistu, ki:

1.     mu je priznana invalidnost oz. telesna okvara na podlagi:

-     odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIS) ali
-     odločbe Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ), ali

2.     za katerega starši prejemajo dodatek za nego otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, ali

3.     je  usmerjen v prilagojen program vzgoje in izobraževanja (samo za srednješolsko izobraževanje oziroma samo za dijake).

        -     dijak, ki je usmerjen v prilagojen program vzgoje in izobraževanja, kar izhaja iz odločbe Zavoda za šolstvo. Ni pa mogoče podeliti dodatka dijakom, ki jim je na podlagi odločbe Zavoda za šolstvo omogočeno prilagojeno izvajanje rednega izobraževalnega programa ali jim je omogočena dodatna strokovna pomoč pri opravljanju rednega izobraževalnega programa. Iz odločbe Zavoda za šolstvo mora torej izhajati, da je dijak usmerjen v prilagojen program in ne, da gre le za prilagojeno izvajanje rednega programa.

-       Primorsko-notranjska: RRA Zeleni kras d.o.o.
-       Zasavje: Regionalna razvojna agencija Zasavje
-       Jugovzhodna Slovenija: Razvojni center Novo mesto, svetovanje in razvoj, d.o.o.
-       Podravje: Mariborska razvojna agencija p.o.
-       Obalno-kraška: Regionalni razvojni center Koper

 

SUBVENCIJA MALICE ZA UČENCE IN DIJAKE

Državni zbor RS je 3. 12. 2013 sprejel spremembe Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki na novo urejajo tudi subvencijo malice za učence in dijake. Nova ureditev velja od 1. 9. 2014.

Skladno z novo ureditvijo staršem v veliki večini primerov ni več  treba oddajati vlog za uveljavljanje subvencije malice, saj bodo šole upoštevale podatke iz veljavne odločbe o otroškem dodatku ali državni štipendiji. Vlogo je treba vložiti samo v primeru, če družina nima veljavne odločbe o otroškem dodatku ali državni štipendiji. Še vedno pa je potrebna prijava na malico.

Brezplačna malica

Do polne subvencije oziroma brezplačne malice so upravičeni:

  • Učenci (ki se redno izobražujejo in so prijavljeni na malico), v družinah katerih povprečni mesečni dohodek na osebo, ugotovljen v veljavni odločbi o otroškem dodatku ali državni štipendiji, ne presega 545,98 evrov.
  • Dijaki (ki se redno izobražujejo in so prijavljeni na malico), v družinah katerih povprečni mesečni dohodek na osebo, ugotovljen v odločbi o otroškem dodatku ali državni štipendiji, ne presega 432,67 evrov (do vključno četrtega razreda otroškega dodatka).
  • Učenci in dijaki, ki so nameščeni v rejniško družino na podlagi odločbe o namestitvi otroka v rejniško družino.
  • Učenci in dijaki, ki so prosilci za azil.
  • Učenci in dijaki, ki so nameščeni v zavode za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami oziroma v domove za učence in obiskujejo šolo izven zavoda.


Delna subvencija malice

 
Do delne subvencije malice so upravičeni dijaki (ki se redno izobražujejo in so prijavljeni na malico) v družinah, v katerih povprečni mesečni dohodek na osebo, ugotovljen v veljavni odločbi o otroškem dodatku ali državni štipendiji, znaša:

  • nad 432,67 do 545,98 evrov (peti razred otroškega dodatka), in sicer v višini 70 odstotkov cene malice.
  • nad 545,99 do 659,30 evrov (šesti razred otroškega dodatka), in sicer v višini 40 odstotkov cene malice.

Če nobena od povezanih oseb učenca ali dijaka ne razpolaga z veljavno odločbo o pravici do otroškega dodatka ali državne štipendije, se uvrstitev v dohodkovni razred, ugotovljen na način, kot velja za pravico do otroškega dodatka, ugotovi na podlagi vloge za priznanje pravice do subvencije malice.

 
Obdobje upravičenosti

Učencu oziroma dijaku, ki se je na šolsko prehrano prijavil pred začetkom šolskega leta in ima njegova družina veljavno odločbo o otroškem dodatku ali državni štipendiji, pripada subvencija od prvega šolskega dne dalje, sicer pa od dneva prijave na malico.

Učencu oziroma dijaku, katerega družina nima veljavne odločbe o otroškem dodatku ali državni štipendiji, pripada subvencija od dneva priznanja pravice do otroškega dodatka ali državne štipendije. Učencu oziroma dijaku se za čas do dneva izdaje odločbe ustrezno poračuna plačane obroke.

V primeru vloge za subvencijo malice, ker družina ne razpolaga z veljavno odločbo o otroškem dodatku ali državni štipendiji in tudi z njo ne bo razpolagala, ker do omenjenih pravic ni oziroma ne bo upravičena, pripada subvencija z dnem, ko center za socialno delo prejme vlogo za subvencijo malice za učence in dijake, če je bilo vlogi ugodeno. Učencu oziroma dijaku se za čas do dneva izdaje odločbe ustrezno poračuna plačane obroke.

Subvencija malice se prizna za obdobje enega šolskega leta.

 

 SUBVENCIJA KOSILA ZA UČENCE

Skladno z ureditvijo staršem v veliki večini primerov ni več treba oddajati vlog za uveljavljanje subvencije kosila, saj bodo šole upoštevale podatke iz veljavne odločbe o otroškem dodatku ali državni štipendiji. Vlogo je treba vložiti samo v primeru, če družina nima veljavne odločbe o otroškem dodatku ali državni štipendiji. Še vedno pa je potrebna prijava na kosilo.


Upravičenci
 

Brezplačno kosilo

Polna subvencija kosila pripada učencem (ki se redno izobražujejo in so prijavljeni na malico), pri katerih povprečni mesečni dohodek na osebo, ugotovljen v veljavni odločbi o otroškem dodatku ali državni štipendiji, ne presega 36 % neto povprečne plače.

Subvencija se dodeli v višini cene kosila (kosilo je brezplačno). Učenci imajo pravico do subvencije za kosilo za vsak dan prisotnosti pri pouku in drugih dejavnostih obveznega programa v skladu s šolskim koledarjem. 

Informacije o upravičenosti do brezplačne prehrane so v odločbah centrov za socialno delo.

 
Obdobje upravičenosti

Učencu, ki se je na šolsko prehrano prijavil pred začetkom šolskega leta in njegova družina razpolaga z veljavno odločbo o otroškem dodatku ali državni štipendiji, pripada subvencija od prvega šolskega dne dalje, sicer pa od dneva prijave na kosilo.

Učencu, katerega družina razpolaga z veljavno odločbo o otroškem dodatku ali državni štipendiji, pripada subvencija od dneva priznanja pravice do otroškega dodatka ali državne štipendije. Učencu se za čas do dneva izdaje odločbe ustrezno poračuna plačane obroke.

V primeru vloge za subvencijo kosila, ker družina ne razpolaga z veljavno odločbo o otroškem dodatku ali državni štipendiji in tudi z njo ne bo razpolagala, ker do omenjenih pravic ni oziroma ne bo upravičena, pripada subvencija z dnem, ko center za socialno delo prejme vlogo za subvencijo kosila, če je bilo vlogi ugodeno. Učencu se za čas do dneva izdaje odločbe ustrezno poračuna plačane obroke.

Subvencija kosila se prizna za obdobje enega šolskega leta

 

DODATEK ZA VELIKO DRUŽINO

Dodatek za veliko družino je letni prejemek, ki je namenjen družinam s tremi ali več otroki, ki so mlajši od 18 let oziroma dokler so jih starši dolžni preživljati v skladu s predpisi, ki urejajo družinska razmerja (največ 26 let).
 
Pravico do dodatka za veliko družino ima eden od staršev
, pod pogojem, da ima eden od staršev in otroci skupno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in dejansko živijo v Republiki Sloveniji in izpolnjuje premoženjski cenzusa, ki znaša 64 % povprečnega mesečnega dohodka na družinskega člana oz. 659,30 evra na družinskega člana. Pravico ima tudi druga oseba, kadar trije ali več otrok iz iste družine živijo brez staršev.
 
Dodatek za družino s tremi otroki znaša 395 evrov, za družino s štirimi ali več otroki pa 480 evrov. Dodatek za veliko družino se izplača v enkratnem znesku. 
 

Pravica se uveljavlja pri centru za socialno delo, ki je krajevno pristojen glede na stalno prebivališče družine:

  • za vse vlagatelje vloge za otroški dodatek oziroma vloge ob povečanju števila otrok v družini center za socialno delo odloči o pravici do dodatka za veliko družino po uradni dolžnosti in NI TREBA VLAGATI posebne vloge
  • tisti starši, ki niso uveljavljali pravice do otroškega dodatka ali jim pravica do otroškega dodatka ne pripada, morajo vložiti vlogo za uveljavljanje pravice do dodatka za veliko družino v tekočem letu za tekoče leto
  • če se staršem s tremi otroki v tekočem letu število otrok v družini poveča, so upravičeni do izplačila razlike do dodatka za družine s štirimi ali več otroki, pri čemer morajo vlogo vložiti najpozneje do konca tekočega leta, v katerem se je število otrok povečalo, razen če so upravičeni do otroškega dodatka (v tem primeru center za socialno delo odloči o pravici do dodatka za veliko družino za razliko po uradni dolžnosti).
     

Informacija o izplačilu dodatka za veliko družino v letu 2018


Za vse upravičence do otroškega dodatka in za vse, ki so v letu 2017 vložili vlogo za uveljavljanje pravice do dodatka za veliko družino center za socialno delo odloči o pravici do dodatka za veliko družino po uradni dolžnosti, kar pomeni, da ni treba vlagati posebne vloge. V letu 2018 bo izplačilo dodatka za veliko družino 12. 4. 2018.