Varstvo odraslih

DRUŽINSKI POMOČNIK

Upravičenci do institucinalnega varstva lahko v primerih in pogojih, ki jih določa Zakon o socialnem varstvu (ZSV), namesto celodnevnega institucionalnega varstva izberejo družinskega pomočnika, ki upravičencu nudi pomoč v domačem okolju.

Upravičenci so invalidne osebe:

  • za katere je pred uveljavljanjem pravice do družinskega pomočnika skrbel eden od staršev, ki je prejemal delno plačilo za izgubljeni dohodek,  
  • ki so invalidi po Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb in potrebujejo pomoč za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb ali
  • za katere komisija za priznanje pravice do izbire družinskega pomočnika ugotovi, da gre za osebo s težko motnjo v duševnem razvoju, ki potrebuje pomoč pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb, ali težko gibalno ovirano osebo, ki potrebuje pomoč pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb.

Kako pridobiti pravico do družinskega pomočnika?

Invalidna oseba uveljavlja pravico do izbire družinskega pomočnika pri pristojnem centru za socialno delo. Vlogi za uveljavljanje pravice je treba priložiti:

  • dokumentacijo o zdravstvenem stanju,
  • izjavo izbranega družinskega pomočnika, da želi invalidni osebi nuditi pomoč, na podlagi katere bo invalidska komisija lahko pripravila mnenje, ali izbrani družinski pomočnik upravičencu iz 18.a člena zakona o socialnem varstvu lahko nudi potrebno pomoč,
  • obrazce za uveljavljanje pravice do izbire družinskega pomočnika

Status družinskega pomočnika in z njim povezanih pravic kakor tudi dolžnosti, ki jih predstavlja predvsem dolžnost izvajanja potrebne pomoči invalidni osebi, se vzpostavi z odločbo o priznanju pravice do družinskega pomočnika in o izbiri družinskega pomočnika.

O pravici do izbire družinskega pomočnika odloča CSD na podlagi mnenja invalidske komisije Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Pri statusu družinskega pomočnika ne gre za vzpostavitev delovnega razmerja, kot ga ureja delovnopravna zakonodaja, zato tudi nima pravic iz delovnega razmerja (ni regresa, dopusta, bolniškega dopusta, …).


Kdo je lahko družinski pomočnik?

Družinski pomočnik je oseba, ki invalidni osebi nudi pomoč, ki jo potrebuje. To je lahko oseba, ki ima isto stalno prebivališče kot invalidna oseba, oziroma eden od družinskih članov invalidne osebe (oče ali mati, sin ali hči, brat ali sestra, stric ali teta, stari oče ali stara mama, …).

Družinski pomočnik je lahko le oseba, ki se je z namenom, da bi postala družinski pomočnik, odjavila iz evidence brezposelnih oseb ali je zapustila trg dela ali pa je v delovnem razmerju s krajšim delovnim časom od polnega delovnega časa pri delodajalcu.

Dela in naloge družinskega pomočnika

Družinski pomočnik, ki invalidni osebi zagotavlja oskrbo v domačem okolju, mora imeti primeren odnos do invalidne osebe in biti usposobljen za komuniciranje in delo z invalidno osebo. K primerni oskrbi oziroma ustrezni zadovoljitvi želja in potreb invalidne osebe prispeva z izvajanjem del in nalog družinskega pomočnika, ki so:

  • osebna oskrba: pomoč pri opravljanju osnovnih življenjskih potreb, hranjenju, pitju, oblačenju in slačenju, umivanju, vstajanju, gibanju, obračanju, uporabi stranišča, varovanje upravičenca
  • zdravstvena oskrba:
    • sodelovanje z osebnim zdravnikom invalidne osebe
    • organizacija dostopa do potrebnih zdravstvenih storitev
    • skrb za jemanje predpisane terapije in pomoč pri jemanju zdravil
    • izvajanje določenih fizioterapevtskih postopkov, oskrba ran, preprečevanje ter oskrba preležanin
    • nabava zdravil po receptu in pripomočkov z napotnico
    • pomoč pri gibanju
    • pomoč pri uporabi in čiščenju pripomočkov
  • socialna oskrba in organiziranje prostočasnih aktivnosti:
    • pomoč pri vzpostavljanju in vzdrževanju socialne mreže
    • organiziranje dejavnosti za prosti čas
    • urejanje pošte invalidne osebe, informiranje ustanov o stanju in potrebah invalidne osebe
  • gospodinjska pomoč:
    • priprava primerne dietne hrane in napitkov
    • vzdrževanje prostorov, v katerih živi invalidna oseba
    • postiljanje in preoblačenje postelje
    • vzdrževanje čistoče in likanje perila
    • ureditev bivalnega okolja glede na potrebe invalidne osebe

Pravice družinskega pomočnika

Družinski pomočnik ima skladno z določbo 18.i člena Zakona o socialnem varstvu pravico do:

  • delnega plačila za izgubljeni dohodek (od 31. decembra 2012 dalje znaša 734,15 EUR) oziroma
  • do sorazmernega dela plačila za izgubljeni dohodek, če poleg opravljanja nalog družinskega pomočnika ostaja v delovnem razmerju s krajšim delovnim časom od polnega
  • skladno z določbami 44. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialnem varstvu (ZSV-B) je družinski pomočnik (do ureditve pokojninskega in invalidskega zavarovanja družinskega pomočnika, njegovega zdravstvenega zavarovanja, zavarovanja za primer brezposelnosti ter zavarovanja za starševsko varstvo s predpisi, ki urejajo ta zavarovanja, in ureditve plačila prispevkov za ta zavarovanja s predpisi, ki določajo stopnje prispevkov za socialno varnost) obvezno pokojninsko zavarovan, zavarovan za primer brezposelnosti in za starševsko varstvo.

Čas opravljanja nalog družinskega pomočnika se šteje v zavarovalno oziroma pokojninsko dobo, ki jo urejajo prej omenjeni predpisi, urejene pa so tudi druge posebnosti glede zavarovanja.

Nadzor nad izvajanjem instituta družinskega pomočnika

Zakon o socialnem varstvu nalaga centru za socialno delo, da ves čas spremlja, ali družinski pomočnik invalidni osebi zagotavlja ustrezno pomoč. V primeru spremenjenih okoliščin ali če podvomi o ustreznosti pomoči, je dolžan po predpisanem postopku celotno dokumentacijo odstopiti invalidski komisiji, ki glede tega poda ponovno mnenje v skladu z Zakonom o socialnem varstvu.

Družinski pomočnik je dolžan pristojnemu centru za socialno delo najmanj enkrat letno poročati o izvajanju pomoči invalidni osebi. V primeru spremenjenih okoliščin, ki bi onemogočile nadaljnje izvajanje pomoči, pa je o tem dolžan nemudoma obvestiti center za socialno delo.

Družinski pomočnik se mora udeleževati tudi programov usposabljanja, ki jih določi socialna zbornica.

Financiranje družinskega pomočnika s strani občin

Sistem financiranja družinskega pomočnika s strani občin je oblikovan v luči čim večje preglednosti porabe sredstev. Del sredstev se tako zagotovi tudi iz naslova dodatka za tujo nego in pomoč oziroma dodatka za pomoč in postrežbo.
Občina od bruto zneska za pravice družinskega pomočnika plača vse potrebne prispevke in družinskemu pomočniku nakaže neto znesek, vendar pa morajo invalidne osebe in njeni zavezanci za preživljanje občini povrniti del sredstev, ki jih je ta namenila za pravice družinskega pomočnika, skladno z njihovo plačilno sposobnostjo.

Sprejetje Zakona o socialnem vključevanju invalidov

S tem zakonom se nadomesti Zakon o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb iz leta 1983 in zaokroži se zakonodaja na področju invalidskega varstva s ciljem zagotavljanja neodvisnega življenja invalidov v skupnosti. Na tem področju so pomembni še že sprejeti zakoni, kot so: Zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika, Zakon o izenačevanju možnosti invalidov in  Zakon o osebni asistenci.


Z novim zakonom se širi krog invalidov, ki dobijo pravice po zakonu. Poleg oseb z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju in najtežje gibalno oviranih oseb bodo do pravic po novem upravičene tudi

- osebe z avtističnimi motnjami, ki imajo tako hudo obliko neprilagojenega vedenja, ki jim onemogoča samostojno življenje in pridobivanje sredstev za preživljanje,

- osebe z zmerno do hudo možgansko poškodbo ali okvaro in

- gluhoslepe osebe.

 

Zakon omogoča prehod v zaposlitev in po morebitnem prenehanju ponovno izplačilo nadomestila za invalidnost.

To pomeni, da je tem ljudem omogočeno, da se zaposlijo, da s svojim delom zaslužijo plačo, kar doslej ni bilo mogoče. Zagotovo obstaja kar nekaj delodajalcev, ki so pripravljeni zaposliti te ljudi in jim ob vodenju omogočiti njim prilagojeno zaposlitev in s tem razvoj njihove poklicne kariere.

Obenem je dana možnost, da lahko oseba, ki ne bi več mogla delati, ponovno pridobi status in ji je zagotovljena osnovna socialna varnost. Doslej se za to niso odločali, ker je invalid izgubil vse pravice.