Varstvo otrok in družine

IZVRŠEVANJE RODITELJSKE DOŽNOSTI

ODLOČ ANJE O ODTUJITVI OZ. OBREMENITVI OTROKOVEGA PREMOŽENJA

Starši smejo s privolitvijo CSD odtujiti ali obremeniti stvari iz premoženja svojega otroka samo zaradi njegovega preživljanja, vzgoje in oskrbe ali izobrazbe ali če to zahteva kakšna druga njegova korist.

Na pobudo staršev center za socialno delo v okviru ugotovitvenega postopka ugotovi, ali je odtujitev oziroma obremenitev otrokovega premoženja v korist otroka ter z odločbo odobri ali zavrne odtujitev ali obremenitev otrokovega premoženja.

MNENJE O SOCIALNIH RAZMERAJ DRUŽINE ZA DODELITEV NEPROFITNEGA STANOVANJA V NAJEM

Podaja mnenja občini ali stanovanjskemu skladu o socialnih razmerah družine za odstopanje od površinskih normativov pri dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem, za dodelitev neprofitnega stanovanja za določen čas, kjer je začasna preselitev potrebna zaradi varstva interesov otrok ter za ugotavljanje prednostne kategorije prosilcev, kjer gre za ženske z otroki, žrtve nasilja v družini.

Center za socialno delo na podlagi pobude oziroma prepoznane potrebe preuči socialne razmere v družini in poda pisno mnenje glede dodelitve neprofitnega stanovanja v najem.

POSEBNO VARSTVO OTROK IN MLADOSTNIKOV

UKREPI ZA ZAŠČITO OTROK

Izvajanje ukrepov za vzgojo in varstvo otroka ali kakšne druge otrokove koristi, zlasti tako, da spremlja psihofizični razvoj otrok, ki živijo v neugodnih življenjskih razmerah ali pri katerih je ogrožen njihov razvoj.

Na podlagi ugotovitvenega postopka lahko center za socialno delo izreče vzgojne ukrepe oddaje zavodsko varstvo, stanovanjsko skupino ali oddaje v rejniško družino.

Oddaja otroka v zavod ob soglasju staršev

Varstvo otroka in umik iz njegovega okolja na predlog staršev ali na pobudo centra za socialno delo v primeru, da vzgojna in vedenjska problematika mladoletnika  presega sposobnost matične družine in ne predstavlja primernega okolja za otrokov nadaljnji psihofizični razvoj.

Rejništvo

Rejništvo je posebna oblika varstva in vzgoje otrok, nameščenih v rejniško družino na podlagi veljavne zakonodaje, in je namenjeno otrokom, ki začasno krajši ali daljši čas ne morejo prebivati v biološki družini. Pri ukrepu rejništva država prevzema skrb za otroka z namestitvijo v drugo rejniško družino. S tem deli skrb za oskrbo in vzgojo otroka na rejniško družino, matično družino in center za socialno delo, kar pomeni nenehno sodelovanje, dogovarjanje,preverjanje.

V okviru spremljanja rejništva center za socialno delo dela  sodeluje z rejniško družino, otrokom in matično družino. V okviru individualne projektne skupine se urejajo vse otrokove zadeve in spremljanje celotnega otrokovega razvoja, to je: zdravje, šolanje, čustveni razvoj in vedenje, družbene in družinske odnose ter odnose z vrstniki, skrb zase, za otrokovo identiteto, družbeni vtis, delo za otrokov odhod iz rejniške družine.

Posvojitve

Center za socialno delo na podlagi vloge v okviru postopka preuči socialne, psihološke in pedagoške značilnosti kandidatov za posvojitelje, izdela socialno poročilo in po končanem postopku vpiše posvojitelja v bazo posvojiteljskih družin.

Naloga centra za socialno delo je, da v okviru posvojitve otroka poišče posvojiteljsko družino, kjer bo imel otrok optimalne razmere za nadaljnji normalen razvoj.

OBRAVNAVA OTROK IN MLADOLETNIKOV

Mladoletniki so :

  • mlajši mladoletniki od 14 do 16 leta,
  • starejši mladoletniki od 16 do 18 leta,
  • od 18 do 21 leta pa so mlajši polnoletniki.

Center za socialno delo lahko otroke in mladostnike vključi v obravnavo v okviru težav v odraščanju. Namen naloge je pomoč otrokom in mladoletnikom pri prepoznavanju in reševanju težav v odraščanju. Obravnava otroka poteka v obliki individualnih razgovorov z otrokom ali mladoletnikom in njegovimi starši v daljšem časovnem obdobju. V procesu se določijo cilji in prioritete, katere se sprotno preverjajo. K sodelovanju se ob privoljenju staršev tudi vključi šolo katero obiskuje in ostale zunanje organizacije, ki lahko prispevajo k dosegu zastavljenega cilja.

Otroci do 14 leta kazensko niso odgovorni, to pomeni, da se jih ne obravnava na sodišču.
Center za socialno delo dobi obvestilo o storjenem kaznivem dejanju otroka in opravi razgovor s starši in otrokom, ter jim poda informacije o možnih socialno varstvenih storitvah.

Ko mladostnik dopolni 14 let postane kazensko odgovoren. Po prejemu ovadbe, ki jo poda policija, tožilstvo zahteva uvedbo pripravljalnega postopka. Postopek zoper mladoletnika se lahko uvede za vsa kazniva dejanja samo na zahtevo tožilca.

Center za socialno delo v primeru obravnave mladoletnika v kazenskem postopku in postopku v prekršku spremlja in nudi pomoč mladoletniku in njegovi družini. V postopku poda center za socialno delo mnenje tožilcu. V primeru da je mladoletniku izrečen odloženi pregon, se mu omogoči da s plačilom, delom v splošno korit  povrne škodo, ki jo storil z kaznivim dejanjem.


Sodišče za mladoletnike lahko izreče vzgojne ukrepe po Kazenskem zakoniku.

Vrste vzgojnih ukrepov:

1. Ukor

2. Navodila in prepovedi

  • osebno se opravičiti oškodovancu
  • poravnati se z oškodovancem
  • redno obiskovati šolo
  • usposabljati se za poklic ali sprejeti zaposlitev
  • nastaniti se pri določeni družini, domu ali drugje
  • opraviti delo v korist humanitarnih organizacij ali lokalnih skupnosti
  • zdraviti se v ustrezni zdravstveni organizaciji
  • obiskovati vzgojno, poklicno, psihološko ali drugo posvetovalnico
  • udeležiti se programov socialnega treninga
  • opraviti preizkus znanja prometnih predpisov
  • prepoved vožnje motornega vozila

Omenjena navodila in prepovedi se lahko izrečejo kot samostojni vzgojni ukrep ali pa skupaj z drugim vzgojnim ukrepom.

3. Nadzorstvo organa socialnega varstva

Ta vzgojni ukrep se izreka če mladoletnik trajneje potrebuje strokovno pomoč in nadzorstvo, ukrep se izreka za najmanj eno leto in ne več kot tri leta. V okviru izvajanja vzgojnega ukrepa se more mladoletnik redno zglaševati na centru za socialno delo.

4. Oddaja v vzgojni zavod

Ta vzgojni ukrep se izreče v primeru, da mladoletnik potrebuje stalen nadzor in strokovno vodstvo, časovno je omejen na najmanj 6 mesecev in največ 3 leta.

5. Oddaja v prevzgojni dom

Ukrep oddaje v prevzgojni dom se izreka v primerih ko gre za težja kazniva dejanja, ponavljanje kaznivih dejanj oziroma če so bili prej izrečeni drugi vzgojni ukrepi, ki niso dosegli namena vzgoje in prevzgoje. Tudi tu je omejitev najmanj 1 leto in največ tri leta.

6. Oddaja v zavod za usposabljanje

Če je mladoletnik moten v duševnem ali telesnem razvoju mu sme sodišče izreči namesto oddaje v vzgojni zavod ali prevzgojni dom oddajo v ustrezen zavod za usposabljanje. V zavodu sme mladoletnik ostati dokler je to potrebno za njegovo zdravje, varstvo in usposabljanje vendar najdlje tri leta.

Izrečene vzgojne ukrepe se lahko nadomesti z drugimi, če zato nastopijo okoliščine, možnost pogojnega odpusta v času izvrševanja zavodskega ukrepa.

V primerih ko gre za kaznive dejanje za katero je zagrožena kazen zapora pet ali več let, se lahko izreče kazen mladoletniškega zapora.

Sodišče za obravnavo prekrškov lahko mladoletnikom izreče

  1. Navodila in prepovedi po zakonu o prekrških

Navodila in prepovedi po Zakonu o prekrških, ki jih izvršujejo centri so:

  • redno obiskovati šolo;
  • mladoletnikovo delo v korist humanitarnih organizacij;
  • obiskovati vzgojno, poklicno, psihološko ali drugo posvetovalnico.

     2.  Nadzorstvo organa socialnega varstva

Ta vzgojni ukrep se izreka če mladoletnik trajneje potrebuje strokovno pomoč in nadzorstvo, ukrep se izreka za obdobje enega leta.


PREPREČEVANJE NASILJA V DRUŽINI

Zakon o preprečevanju nasilja v družini jasno opredeljuje različne vrste nasilja v družini:

  • psihično nasilje
  • fizično nasilje
  • ekonomsko nasilje
  • spolno nasilje
  • ekonomska nasilje

Zakon določa vlogo, naloge, mrežo in sodelovanje različnih državnih organov in nevladnih organizacij pri obravnavanju nasilja v družini ter opredeljuje ukrepe za varstvo žrtve nasilja v družini. Vsaka žrtev ima tako pravico do spremljevalca, ki ji nudi duševno oporo, in pravico do brezplačne pravne pomoči.
 
Otroci, ki so najranljivejša družbena skupina, so poleg invalidov, starejših in oseb s posebnimi potrebami najbolj zavarovani. Zakon namreč določa, da je otrok žrtev tudi, če je le navzoč pri izvajanju nasilja nad drugimi družinskimi člani. Poleg tega mora vsakdo, ki sumi, da je otrok žrtev nasilja, to prijaviti centru za socialno delo, policiji ali državnemu tožilstvu, četudi ga zavezuje poklicna molčečnost. Zakon uvaja tudi posebno prepoved izpostavljanja otrok množičnim medijem v primerih nasilja v družini.
 
Center za socialno delo se ne posveča zgolj žrtvi, temveč tudi povzročitelju nasilja, ki prav tako kot žrtev potrebuje strokovno pomoč, da spremeni vedenjske vzorce. Nasilnežu lahko sodišče na predlog žrtve prepove vstop v skupno stanovanje in ga po potrebi prepustil v izključno uporabo žrtvi. Žrtev tako ni več tista, ki se mora umakniti iz stanovanja in oditi v varno hišo ali materinski dom, temveč se bo poslej moral umakniti povzročitelj nasilja.
 
Center za socialno delo ima vlogo pri izvedbi ukrepa prepovedi približevanja določenemu kraju oziroma osebi, ki morajo po prejemu obvestila o izrečenem ukrepu predvsem poskrbeti, da oškodovanec ne ostane sam v svoji stiski, ampak centri takoj navežejo stik z njim ter ga seznanijo z možnimi oblikami pomoči za reševanje osebne stiske. Posebej so centri zadolženi za zagotavljanje zaščite mladoletnim osebam, ki so bile ob izreku ukrepa same s kršitelji. CSD-ji imajo pomembno vlogo tudi pri zagotavljanje pomoči kršitelju, tako da skušajo odpraviti vzroke za njegova ravnanja ter s tem preprečiti njihovo ponovitev.

NADOMESTNE KAZNI IN ODLOŽENI PREGON

Center za socialno delo izvaja postopke v zvezi z izvajanjem družbeno koristnega dela za odrasle osebe, ki jim je bila ta obveznost naložena s sklepom sodišča ali državnega tožilstva skladno s:

  • 13. členom ZIKS-1  - nadomestilo zaporne kazni
  • 202. člen Zakona o prekrških - nadomestitev plačila globe, uklonilnega zapora
  • 162. člen Zakona o kazenskem postopku – odložen pregon ali poravnava

Delitev nalog med regijskim koordinatorjem za izvajanje nadomestne kazni in drugih ukrepov v splošno korist ter pristojnim CSD se izvede na spodaj določen način.
Naloge koordinatorja:

  • evidentira in izbere mrežo organizacij, ki so pripravljene nuditi delo za izvajanje   družbeno koristnega dela,
  • vzdržuje mrežo izvajalskih organizacij,
  • sodeluje pri usposabljanju izvajalskih organizacij,
  • sodeluje s sodišči pri oblikovanju seznama nalog v splošno korist,
  • sodeluje s samoupravnimi lokalnimi skupnostni, ki zagotavljajo delovne naloge in izvajalske organizacije,
  • z izvajalsko organizacijo na območju regije, ki jo pokriva, sklene pisni dogovor o obstoju skupnega interesa za izvajanje dela v splošno korist,
  • sodeluje pri izdelavi protokolov med sodišči, državnim tožilstvom, poravnalci, izvajalskimi organizacijami in centri za socialno delo,
  • sodeluje in nudi strokovno podporo delavcem na krajevno pristojnem CSD,
  • sodeluje s pristojnimi CSD, kjer se ob težavah oceni situacijo in dogovori nadaljnje ukrepe,
  • sodeluje v aktivu, ki skrbi za enotno delovanje in tekoče usklajevanje nalog na področju države,

analizira stanje izvajanja opravljanja dela v splošno korist v regiji (zbira podatke, ugotavlja potrebe, analitično spremlja pojav).
Naloge strokovnega delavca na pristojnem CSD:

  • na podlagi predloga oziroma sklepa sodišča ali sklepa tožilstva, oziroma predloga poravnalca opravi razgovor s kandidatom in imenuje izvajalsko organizacijo za izvedbo dela v splošno korist,
  • z izvajalsko organizacijo sklene pisni dogovor o izvrševanju dela,
  • skliče koordinacijski sestanek in na podlagi sklepa oziroma sporazuma vključi kandidata v izvajanje nalog v splošno korist,
  • pripravi, spremlja in nadzira izpolnjevanje delovnih nalog kandidata,
  • obvešča sodišče, če kandidat ne izpolnjuje nalog, ali jih opravlja malomarno, površno in neredno,
  • pripravi zaključno poročilo za sodisce,
  • zbira zahtevke za refundacijo stroškov s strani izvajalskih organizacij, jih ustrezno preveri in
  • potrdi pravilnost, ter jih redno mesečno posreduje računovodstvu CSD,


V zvezi z izvrševanjem dela v splošno korist bodo pri izvajalskih organizacijah nastajali določeni stroški povezani z obsojenci, storilci prekrškov ter osumljenci (v nadaljevanju: napotene osebe):

  • zdravstveni pregled napotene osebe,
  • zavarovanje za primer poškodbe pri delu ali poklicne bolezni in zavarovanje za primer smrti, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni,
  • nezgodno zavarovanje napotene osebe,
  • izpit iz varnosti pri delu,
  • stroški prevoza napotene osebe na in iz dela in prehrana napotene osebe (za delo nad 4 ure dnevno).

Izvajalska organizacija bo, ko bo napotena oseba zaključila s splošnim koristnim delom, pristojnemu CSD posredovala zahtevek za refundacijo zgoraj navedenih stroškov. Pristojni CSD mora zahtevek izvajalske organizacije ustrezno preveriti in potrditi pravilnost. Po opravljenih kontrolah pristojni CSD sredstva nakaže izvajalski organizaciji.