Štipendije

Namen

  • spodbujanje izobraževanja in doseganja višje izobrazbene ravni upravičencev,
  • vzbuditi odgovornost upravičencev za šolanje in študij ter skrajšati dobo študija.

Državna štipendija je dopolnilni prejemek, namenjen za kritje stroškov, ki nastanejo z izobraževalnim procesom.

Upravičenci

Dijaki in študenti, ki:

  • so starejši od 18 let,
  • so državljani Republike Slovenije,
  • izpolnjujejo druge pogoje po 9. členu Zakona o štipendiranju (ZŠtip: Ur.l. RS, št. 59/2007 (63/2007 popr.), spr.: Ur.l. RS, št. 40/2009, 62/2010-ZUPJS, 40/2012-ZUJF, 57/2012-ZPCP-2D)
  • njihov povprečni mesečni dohodki na družinskega člana v preteklem letu ne presegajo 64 % neto povprečne plače na družinskega člana v istem obdobju (do konca  šolskega leta 2013/2014 je cenzus 53 % neto poprečne plače na družinskega člana).

Višina državne štipendije

Osnovni znesek državne štipendije brez dodatkov se določi glede na uvrstitev v naslednje dohodkovne razrede:


dohodkovni razredi

povprečni mesečni dohodek
na osebo v % od neto povprečne plače 


osnovni znesek državne štipendije v evrih

1 do 30 % 190
2 nad 30 % do 36 % 160
3 nad 36 % do 42 % 130
4 nad 42 % do 53 % 100
5 nad 53 % do 64 %* 70

* Do konca šolskega leta 2013/2014 je cenzus 53 % (in ne 64 %) neto poprečne plače na družinskega člana.

Dodatki k višini državne štipendije

K osnovni višini državne štipendije lahko upravičenec pridobi naslednje dodatke:

1. dodatek za vrsto in področje izobraževanja: 30,31 evrov

2. dodatek za učni ali študijski uspeh:
- 20,56 evrov (za dijake s povprečno oceno 4,1 ali več in študente s povprečno oceno 8,5 ali več) ali
- 37,90 evrov (za dijake s povprečno oceno 4,5 ali več in študente s povprečno oceno 9,0 ali več);

3. dodatek za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča:
- dodatek za bivanje zunaj stalnega prebivališča: 85,53 evrov

Pomembno:
Dodatek za bivanje je zgolj dodatek k štipendiji, vpliva le na njeno višino in se ne more uveljavljati samostojno oziroma naknadno – med šolskim/študijskim letom. Zato tudi ne predstavlja spremembe, ki bi lahko vplivala na štipendijsko razmerje, zaradi česar bi smel štipenditor ponovno odločati o že dodeljeni pravici (4. odstavek 47. člena ZŠtip). Zato mora biti začasno bivanje urejeno pravočasno: najkasneje do prvega dne naslednjega meseca po oddaji vloge. Dolžnost prijave začasnega bivanja je bila zakonsko urejena že 1986, danes pa je urejena v Zakonu o prijavi bivališča, ZPPreb, Uradni list RS, št. 59/06-UPB1 in 111/07).

4. dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami: 50,89 evrov.

Trajanje in izplačevanje državne štipendije

Štipendist lahko prejema državno štipendijo eno leto za posamezen letnik na isti stopnji izobraževanja. Štipendist je upravičen do nadaljnjega prejemanja državne štipendije, če izpolnjuje splošne pogoje iz tega zakona, pogoj glede cenzusa in je uspešno zaključil letnik, za katerega je prejemal štipendijo.
Državna štipendija se izplačuje se tudi v času absolventskega staža do diplome, vendar v celotni dobi izobraževanja le eno študijsko leto.

Pomembno:
Po zaključku šolskega leta, za katerega je štipendist prejemal državno štipendijo, je potrebno prinesti na Center za socialno delo dokazilo o uspešno zaključenem letniku (spričevalo, potrdilo o opravljenih obveznostih). To lahko storite do začetka novega šolskega leta. Dokazilo morate prinesti v primeru, da državne štipendije ne boste podaljšali.

Izplačilo državne štipendije v enkratnem znesku

Državno štipendijo je mogoče izplačati v enkratnem znesku, vendar največ do višine dvanajstih mesečnih štipendij, če se štipendist izobražuje v tujini in to izobraževanje ni krajše od enega semestra po pravilih izobraževalne institucije, kjer se štipendist izobražuje.

Državna štipendija je mogoče izplačati v enkratnem znesku v višini preostalih zneskov štipendij za šolsko oziroma študijsko leto, tudi v primeru, če štipendist konča izobraževanje prej, kot je določeno z učnim ali študijskim programom.

Mirovanje štipendijskega razmerja

Štipendijsko razmerje miruje, če:
- štipendist ni izdelal letnika, dovoljen pa mu je ponovni vpis v isti letnik
- dohodek na družinskega člana štipendista, ki prejema državno štipendijo, preseže cenzus za pridobitev štipendije,
- upravičenec, ki je štipendijo pridobili po ZŠtip, 1. 1. 2012 (ob začetku uporabe Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev - ZUPJS) še ni star 18 let (v tem primeru štipendijsko razmerje miruje do izpolnitve starostnega pogoja za pridobitev državne štipendije po ZUPJS, torej do 18. leta).

Prenehanje štipendijskega razmerja

Do prenehanja štipendijskega razmerja pride v primeru, ko:

  • štipendist po svoji krivdi ne dokonča letnika, za katerega je prejemal državno štipendijo,
  • sklene pogodbo o zaposlitvi ali se samozaposli,
  • izgubi status dijaka ali študenta, razen če mu je dovoljeno opravljanje učnih oziroma študijskih obveznosti,
  • spremeni izobraževalni program brez soglasja štipenditorja,
  • štipendijo pridobi na podlagi posredovanja neresničnih podatkov,
  • če po enoletnem mirovanju štipendijskega razmerja ne predloži ustreznih dokazil oziroma na podlagi predloženih dokazil ne izpolnjuje pogojev za nadaljnje prejemanje štipendije.

Vračilo državne štipendije

Štipendist je dolžan vrniti državno štipendijo v primeru prenehanja štipendijskega razmerja za letnik, ki ga ni uspešno zaključil, in sicer skupaj z obrestmi. Če je štipendijo pridobil na podlagi posredovanja neresničnih podatkov, eno leto od dokončne odločbe o vračilu štipendije ne more uveljaviti pravice do državne štipendije.

Sprememba Zakona o štipendiranju

Novi Zakon o štipendiranju (ZŠtip-1) je bil v Uradnem listu RS objavljen 2. julija 2013, uporabljati se začne 1. januarja 2014.

Vpliv na obstoječo zakonodajo

Štipendijsko razmerje, sklenjeno za državne štipendije, ki so bile dodeljene po predpisih po 1. 1. 2012 po Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, se bo presojalo po teh predpisih do zaključka izobraževalnega programa.

Po 1. januarju 2014 se bodo lahko dodeljevale naslednje kombinacije štipendij:

  • Štipendistom, ki bodo pridobili ali ohranili državno štipendijo za šolsko oziroma študijsko leto 2013/2014, bo lahko po 1. 1. 2014 istočasno dodeljena še kadrovska štipendija oziroma štipendija za deficitarnost, za kateri bodo na spletnih straneh Javnega sklada RS za razvoj kadrov in štipendije objavljeni novi razpisi.
  • Starši oziroma zakoniti zastopniki mladoletnih dijakov bodo lahko nove vloge za dodelitev pravice do državne štipendije za šolsko leto 2013/2014 začeli vlagati šele v decembru 2013. Novi Zakon o štipendiranju se namreč začne uporabljati šele 1. 1. 2014.
  • Zoisova in državna štipendija se ne moreta kombinirati.

Novosti na področju dodeljevanja štipendij

Upravičenci do štipendije:

  • državljani Republike Slovenije s prebivališčem v Republiki Sloveniji,
  • državljani Republike Slovenije s prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki so pripadniki avtohtone italijanske ali madžarske narodne skupnosti,
  • državljani držav članic Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU), če izkažejo vsaj petletno neprekinjeno prebivanje v Republiki Sloveniji neposredno pred rokom za prijavo na javni razpis, po katerem uveljavljajo štipendijo,
  • delavci migranti, ki so državljani države članice EU, če so zaposleni ali samozaposleni v Republiki Sloveniji, in njihovi vzdrževani družinski člani,
  • obmejni delavci, ki so državljani države članice EU in prebivajo v drugi državi članici EU, če so zaposleni ali samozaposleni v Republiki Sloveniji, in njihovi vzdrževani družinski člani,
  • državljani tretjih držav, ki so pridobili status rezidenta za daljši čas.

VIR: MDDSZ ( http://www.mddsz.gov.si/)