Starševsko varstvo

Pravice iz zavarovanja iz naslova starševskega varstva so: dopust, nadomestilo, pravica do krajšega delovnega časa in pravica do plačila prispevkov zaradi starševstva, pravico do plačila prispevkov za socialno varnost v primeru štirih ali več otrok, nadomestilo v času odmora za dojenje in pravica do prispevkov za socialno varnost v času odmora za dojenje.

1. VRSTE DOPUSTA:

  • materinski dopust
  • očetovski dopust
  • starševski dopust.

Če zavarovanec izpolnjuje v Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1) naštete pogoje, mu pripada:

  1. v času materinskega dopusta - pravica do materinskega nadomestila
  2. v času očetovskega dopusta - pravica do očetovskega nadomestila
  3. v času starševskega dopusta pravica do starševskega nadomestila

1.1 Materinski dopust: namenjen je pripravi na porod, negi in varstvu otroka takoj po porodu ter zaščiti materinega zdravja ob rojstvu otroka in po njem. Pravico do materinskega dopusta ima mati otroka, pod določenimi pogoji pa tudi oče otroka ali druga oseba ali eden od starih staršev otroka. 

Materinski dopust traja 105 dni. Mati nastopi materinski dopust 28 dni pred predvidenim datumom poroda, ki ga določi ginekolog.
Če mati ne nastopi materinskega dopusta 28 dni pred predvidenim datumom poroda, neizrabljenega dela ne more izrabiti po otrokovem rojstvu, razen če je porod nastopil pred predvidenim datumom. Če mati na dan poroda še ni nastopila materinskega dopusta, ga nastopi z dnem rojstva otroka.
Oče uveljavlja pravico do materinskega dopusta, če mati otroka:

  • umre
  • zapusti otroka ali
  • če je po mnenju pristojnega zdravnika trajno oziroma začasno nesposobna za nego in varstvo otroka.

Če je mati mlajša od 18 let in ima status vajenke, učenke, dijakinje oziroma študentke lahko z njenim soglasjem uveljavlja pravico do materinskega dopusta oče otroka ali s soglasjem očeta in matere eden od starih staršev.
Oče ali druga oseba ali eden od starih staršev otroka ima pravico do materinskega dopusta v trajanju 77 dni od rojstva otroka (105 dni zmanjšanih za najmanj 28 dni, ki jih mora mati izkoristiti pred porodom). Dopust se skrajša še za toliko dni, kolikor je otrok star, ko oče ali druga oseba ali eden od starih staršev otroka nastopi materinski dopust.
Materinski dopust se izrabi v strnjenem nizu v obliki polne odsotnosti z dela. 

Pri uveljavljanju pravice do materinskega dopusta morate biti pozorni na:

  • največ 60 dni pred predvidenim datumom poroda se oglasite na krajevno pristojnem centru za socialno delo, kjer vam bodo izročili ustrezne obrazce in vas seznanili z vsemi nadaljnjimi postopki in pravicami v zvezi z zavarovanjem za starševsko varstvo
  • najkasneje 30 dni pred predvidenim nastopom materinskega dopusta o tem obvestite vašega delodajalca, če pa ste samostojni podjetnik, pa morate obvestiti pristojni organ za registracijo samostojne dejavnosti v 15 dneh po priznanju pravice,
  • če rodite otroka, preden ste o izrabi materinskega dopusta obvestili delodajalca, je to treba storiti v treh dneh po rojstvu otroka, razen če vam zdravstveno stanje tega ne dopušča; v tem primeru naj obvesti delodajalca kateri od vaših sorodnikov oziroma zaprosite za pomoč zdravstveno službo
  • če ste oče ali druga oseba ali eden od starih staršev in boste uveljavljali pravico do materinskega dopusta, morate obvestiti delodajalca najkasneje v roku treh dni od nastopa razloga za izrabo materinskega dopusta
  • če kot bodoča mati sklepate delovno razmerje 58 dni ali manj pred predvidenim datumom poroda, morate delodajalca obvestiti o nastopu materinskega dopusta ob sklenitvi delovnega razmerja.

1.2 Očetovski dopust: namenjen je očetom, da bi že v najnežnejši dobi otroka skupaj z mamo sodelovali pri negi in varstvu otroka.

Pravico do očetovskega dopusta ima oče otroka in je neprenosljiva. Ne glede na to, lahko očetovski dopust, če ga oče ni izrabil, pod enakimi pogoji izrabijo tudi:

  • druga oseba ter materin zakonec, materin zunajzakonski partner in partner ali partnerka registrirane istospolne partnerske skupnosti, ki dejansko neguje in varuje otroka,
  • zakonec, zunajzakonski partner ali partner registrirane istospolne partnerske skupnosti osebe, ki koristi materinski dopust.

Oče mora prvih 15 koledarskih dni plačanega očetovskega dopusta izrabiti do dopolnjenega 6. meseca otrokove starosti, v obliki polne ali delne odsotnosti v  strnjenem nizu (brez prekinitev) ali po delovnih dnevih. Od 1. 1. 2018 ima oče pravico še do dodatnih 15 koledarskih dni plačanega očetovskega dopusta, ki ga mora izrabiti v strnjenem nizu po koncu starševskega dopusta/starševskega dodatka za tega otroka, najkasneje pa do konca prvega razreda osnovne šole otroka. Pravice do neplačanega očetovskega dopusta od 1.1.2018 ni več.

Za očete otrok, rojenih od vključno 01.05.2018 dalje, bo veljala drugačna ureditev glede izrabe očetovskega dopusta.

Očetje bodo lahko očetovski dopust v trajanju najmanj 15 koledarskih dni izrabili v strnjenem nizu v obliki polne ali delne odsotnosti z dela od rojstva otroka do najpozneje enega meseca po poteku starševskega dopusta oz. starševskega dodatka. Največ 15 koledarskih dni očetovskega dopusta pa lahko očetje izrabijo v strnjenem nizu v obliki polne ali delne odsotnosti z dela najpozneje do končanega 1. razreda OŠ otroka, v skladu s predpisi, ki urejajo osnovno šolo. Izraba v delovnih dnevih ni več mogoča.

Primeri izrabe očetovskega dopusta:

  • Oče izrabi 15 koledarskih dni v strnjenem nizu takoj po rojstvu otroka, preostalih 15 koledarskih dni lahko izrabi kadarkoli do končanega 1. razreda OŠ otroka
  • Oče lahko izrabi celotnih 30 koledarskih dni v strnjenem nizu takoj po rojstvu otroka ali takoj po poteku starševskega dopusta oz. starševskega dodatka
  • Oče lahko izrabi od 16-29 koledarskih dni v strnjenem nizu takoj po rojstvu, razliko do 30 dni pa najkasneje do končanega 1. razreda OŠ otroka
  • Oče lahko izrabi npr. 18 koledarskih dni v strnjenem nizu takoj po končanem starševskem dopustu oz. starševskem dodatku, razliko pa lahko izrabi do končanega 1. razreda OŠ otroka

Pravico do očetovskega dopusta se uveljavlja na centru za socialno delo na katerem je mati otroka uveljavljala pravico do materinskega/starševskega dopusta ali starševskega dodatka.
Pravico do očetovskega dopusta se uveljavlja z ustreznimi obrazci po rojstvu otroka, najkasneje dan pred nastopom očetovskega dopusta. Če se uveljavlja po tem roku, se prizna z dnem vložitve vloge.

Pri uveljavljanju pravice do očetovskega dopusta morate biti pozorni:

  • najkasneje 30 dni pred predvidenim nastopom očetovskega dopusta obvestite vašega delodajalca o nameri izrabe dopusta
  • ker se pravica do očetovskega dopusta pridobi šele po rojstvu otroka, vlogi priložite obvestilo porodnišnice o rojstvu otroka oziroma rojstni list otroka
  • v primeru zunajzakonske skupnosti je treba za uveljavljanje te pravice po rojstvu otroka predložiti zapisnik o priznanju očetovstva
  • o izrabi 15 dni očetovskega dopusta po koncu starševskega dopusta za tega otroka mora oče obvestiti center za socialno delo zaradi izplačila nadomestila.

1.3 Starševski dopust: namenjen je nadaljnji negi in varstvu otroka neposredno (takoj) po poteku materinskega dopusta

Pravico ima eden od staršev otroka, oba starša, pod določenimi pogoji pa tudi druga oseba oziroma eden od starih staršev otroka.
Vsak od staršev ima pravico do starševskega dopusta v trajanju 130 dni, pri čemer lahko mati na očeta prenese 100 dni starševskega dopusta, 30 dni pa je neprenosljivih. Oče lahko prenese na mater 130 dni starševskega dopusta. Eden od staršev ga izrabi neposredno po izteku materinskega dopusta. Kadar za tega otroka nihče ni upravičen do materinskega dopusta, se prizna pravica do starševskega dopusta neposredno po poteku 77 dni starosti otroka.

Primer: Mati lahko izrabi 260 dni, če oče nanjo prenese vseh 130 dni starševskega dopusta. O tem morata skleniti dogovor. Oče lahko izrabi največ 230 dni, če mati nanj prenese 100 dni starševskega dopusta, 30 dni pa zapade, če jih ne izrabi mati. O tem morata skleniti dogovor. Le izjemoma lahko oče izrabi vseh 260 dni (kadar je mati umrla, zapustila otroka, ni zavarovana za starševsko varstvo…).

Pravica posvojiteljev do starševskega dopusta:

  • Posvojitelj ali oseba, ki ji je otrok zaupan v vzgojo in varstvo z namenom posvojitve v skladu s predpisi, ki urejajo družinska razmerja, ima pravico do starševskega dopusta do zaključka prvega razreda osnovne šole otroka v skladu s predpisi, ki urejajo osnovno šolo, v istem obsegu in trajanju kot starša. Nastopi ga najpozneje 15 dni po namestitvi otroka v družino z namenom posvojitve ali po izvedeni posvojitvi.
  • Pravice do starševskega dopusta nima oseba, ki posvoji otroka svojega zakonca ali zunajzakonskega partnerja.

Dopust se lahko podaljša:

  • ob rojstvu dvojčkov se starševski dopust podaljša za dodatnih 90 dni. Starševski dopust se podaljša za dodatnih 90 dni tudi ob posvojitvi dvojčkov ali dveh različno starih otrok do treh let 
  • ob rojstvu več hkrati živo rojenih otrok se starševski dopust podaljša za vsakega nadaljnjega otroka za dodatnih 90 dni. Starševski dopust se ob posvojitvi več hkrati živo rojenih otrok ali več različno starih otrok do končanega prvega razreda osnovne šole najstarejšega otroka, v skladu s predpisi, ki urejajo osnovno šolo, podaljša za vsakega nadaljnjega otroka za dodatnih 90 dni
  • ob rojstvu nedonošenčka – starševski dopust se podaljša za toliko dni, kot je bila nosečnost krajša od 260 dni
  • ob rojstvu otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo – starševski dopust se podaljša za dodatnih 90 dni (na podlagi mnenja pristojne zdravniške komisije); ta pravica se lahko uveljavlja do otrokovih 18 mesecev starosti
  • starša ob rojstvu otroka varujeta in vzgajata najmanj dva otroka do končanega prvega razreda osnovne šole – starševski dopust se podaljša za 30 dni, za tri otroke za 60 dni ter za štiri ali več otrok za 90 dni.

Zgoraj naštete pravice se seštevajo.  

Starševski dopust lahko starša koristita v strnjenem nizu, v obliki polne ali delne odsotnosti z dela. Trajanje starševskega dopusta se ne podaljša pri izrabi v obliki delne odsotnosti iz dela. 
Starševski dopust lahko koristi eden od staršev otroka, lahko pa za istega otroka tudi oba starša. Starša se o izrabi starševskega dopusta pisno dogovorita najpozneje 30 dni pred potekom materinskega dopusta. Dogovor (v njem natančno določita obdobje in način izrabe dopusta) skupaj z vlogo za uveljavitev pravice do starševskega dopusta predložita centru za socialno delo in z njim seznanita delodajalca. Če se starša ne moreta dogovoriti, kdo bo koristil pravico do starševskega dopusta ali je njuna odločitev v nasprotju s koristjo otroka, odloči o tem center za socialno delo in pri tem upošteva koristi otroka.

Starševski dopust starša koristita izmenično – ne hkrati, razen ob rojstvu:

  • dveh ali več živorojenih otrok,
  • otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo,
  • otroka v družini, v kateri starše že vzgajata najmanj dva otroka do dokončanega prvega razreda najstarejšega otroka.

Del starševskega dopusta (največ 75 dni) lahko starša tudi preneseta in izrabita najkasneje do končanega prvega razreda osnovne šole otroka.

Druga oseba, ki dejansko neguje in varuje otroka, ima pravico do starševskega dopusta v obsegu kot ga imata mama in oče, vendar zmanjšan za toliko dni, kolikor dni sta mati ali oče pravico do dopusta za nego in varstvo otroka že izrabila. 

Pravico do starševskega dopusta ima lahko v soglasju z materjo in očetom otroka tudi eden od starih staršev otroka, v primeru, da je mati otroka mlajša od 18 let in ima status vajenke, učenke dijakinje oziroma študentke... Starševski dopust je enako dolg, kot to velja za mater ali očeta, zmanjšan za toliko dni, kot sta ga mati ali oče otroka že izrabila, in ga lahko koristi le v strnjenem nizu v obliki polne odsotnosti z dela.

Pri uveljavljanju pravice do starševskega dopusta morate biti pozorni na:

  1. vsak od staršev uveljavlja pravico do starševskega dopusta s samostojno vlogo, in vlogi priloži dogovor staršev in delodajalcev
  2. podaljšanje dopusta  je potrebno uveljavljati že z vlogo za uveljavitev pravice do starševskega dopusta
  3. izjemoma lahko pravico do daljšega starševskega dopusta uveljavlja eden od staršev naknadno, in sicer za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, vendar najkasneje do 18. meseca starosti otroka

Pravica do starševskega dopusta se uveljavlja na centru za socialno delo skupaj s pravico do materinskega dopusta najpozneje pa  30 dni pred iztekom materinskega dopusta
Posvojitelji uveljavljajo starševski dopust najpozneje 30 dni po nastopu starševskega dopusta.
Pravica do nadomestila prenehače Inšpekcija nadzora delovnih razmerij v okviru Inšpektorata Republike Slovenije za delo ugotovi, da oseba v času izrabe dopusta dela po pogodbi o zaposlitvi ali opravlja samostojno dejavnost. 

2. PRAVICA DO NADOMESTILA:

Nadomestilo je nadomestilo plače oziroma osebni prejemek, ki izhaja iz zavarovanja za starševsko varstvo. 
 
Pravica do nadomestila obsega:

  • materinsko nadomestilo
  • očetovsko nadomestilo
  • starševsko nadomestilo.

Pravico do nadomestila imajo:

  • tiste osebe, ki imajo pravico do dopusta in so bile zavarovane po tem zakonu dan pred nastopom posamezne vrste dopusta,
  • osebe, ki nimajo pravice do dopusta, če so bile zavarovane po tem zakonu najmanj 12 mesecev v zadnjih treh letih pred  uveljavljanjem pravice do nadomestila.

Upravičenci do nadomestila, ki nimajo pravice do dopusta, so v času prejemanja nadomestila obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovani, zavarovani za primer brezposelnosti in za starševsko varstvo. Upravičenci so tudi zdravstveno zavarovani za primer bolezni in poškodbe zunaj dela, in sicer za plačilo zdravstvenih storitev, za povračilo potnih stroškov.
Tudi upravičenci do nadomestila, ki jim je prenehalo delovno razmerje v času trajanja dopusta, so obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovani, obvezno zdravstveno zavarovani ter zavarovani za primer brezposelnosti in za starševsko varstvo.
Pravica do nadomestila izključuje prejemanje drugih nadomestil po predpisih, ki urejajo zdravstveno zavarovanje in zavarovanje za primer brezposelnosti ter plačilo prispevkov za socialno varnost zaradi dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva in prejemanje delnega plačila za izgubljeni dohodek po Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih. 
 
Če zavarovanec izpolnjuje z zakonom naštete pogoje, mu pripada:

  1. v času materinskega dopusta - pravica do materinskega nadomestila,
  2. v času očetovskega dopusta - pravica do očetovskega nadomestila
  3. v času starševskega dopusta - pravica do starševskega nadomestila

Nadomestilo pripada za delovne dneve oziroma delovne ure, ko je zavarovanec na starševskem dopustu, kot tudi za praznične in druge proste dni, določene z zakonom. 

Višina starševskega nadomestila 

Osnova za izračun posamezne vrste nadomestila je povprečna osnova, od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo v strnjenih 12 mesecih, pri čemer se kot zadnji mesec šteje osnova, od katere so bili obračunani prispevki v predpreteklem mesecu od vložitve prve vloge za dopust, kar je na primer: plača, nadomestilo plače kot na primer bolniško nadomestilo, nadomestilo za nego otroka oziroma družinskega člana, starševsko nadomestilo, nadomestilo za brezposelnost..., 
 
Za izračun osnove za posamezno vrsto nadomestila se ne glede na obračunane prispevke ne štejejo:

  • prejemki za delo, ki ga je delavec opravil zunaj okvira rednega dela
  • prejemki, ki pomenijo povračilo materialnih stroškov (na primer: dnevnice, kilometrine, prevoz na delo)
  • regres za letni dopust
  • nagrade ob delovnih jubilejih
  • prejemki v naravi, razen kadar pomenijo sestavni del plače po pogodbi o zaposlitvi in so od njih plačani prispevki
  • odpravnine
  • prejemki zaradi upokojitve ali priprave na upokojitev, prejemki v obliki delnic, obveznic ali drugih vrednostnih papirjev,
  • drugi prejemki, ki so bili izplačani delavcu poleg njegove plače in
  • drugi dohodki iz delovnega razmerja.

Če prispevki za starševsko varstvo upravičencu niso bili obračunani za vseh zadnjih 12 mesecev oziroma če so bili upravičenci zavarovani najmanj 12 mesecev v zadnjih treh letih, se za manjkajoče mesece kot osnova upošteva 55 odstotkov vrednosti minimalne plače z uskladitvami iz 2. člena Zakona o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 114/06, 59/07 – ZŠtip, 10/08 – ZVarDod, 71/08, 98/09 – ZIUZGK, 62/10 – ZUPJS, 85/10, 94/10 – ZIU, 110/11 – ZDIU12, 40/12 – ZUJF in 96/12 – ZPIZ-2)
Višina očetovskega in starševskega nadomestila je 90% osnove, 100 % osnove le kadar osnova ne presega minimalne plače. Višina materinskega nadomestila za polno odsotnost z dela znaša 100% osnove.
Izplačilo nadomestila ne more biti višje od dvakratnika vrednosti povprečne mesečne plače v Republiki Sloveniji z uskladitvami iz 2. člena Zakona o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom (ZUTPG), niti ne more biti nižje od 55 % vrednosti minimalne plače v Republiki Sloveniji z uskladitvami iz 2. člena ZUTPG. 
Starševsko nadomestilo se izplačuje najkasneje do 15. v mesecu za pretekli mesec na osebni račun upravičenca. 

Pri uveljavljanju pravice do nadomestila morate biti pozorni:

  • posamezna vrsta nadomestila se uveljavlja skupaj s pravico do posamezne vrste dopusta, in sicer v istih rokih, ki veljajo za uveljavljanje pravice do posamezne vrste dopusta

3. PRAVICA DO KRAJŠEGA DELOVNEGA ČASA IN DO PLAČILA PRISPEVKOV ZA SOCIALNO VARNOST ZARADI STARŠEVSTVA

Pravico do dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva ima:

  • eden od staršev, ki neguje in varuje otroka, in sicer do tretjega leta starosti otroka
  • eden od staršev, ki neguje in varuje zmerno ali težje       gibalno oviranega otroka ali otroka z zmerno ali težjo motnjo v duševnem razvoju, in sicer tudi po tretjem letu starosti otroka, vendar ne dlje kot do 18. leta starosti otroka
  • eden od staršev, ki neguje in varuje najmanj dva otroka, do končanega prvega razreda osnovne šole najmlajšega otroka, pri čemer je eno leto izrabe pravice neprenosljivo za vsakega od staršev
  • razlaga pravice do krajšega delovnega časa po novem ZSDP-1 (.pdf)

Pravica do krajšega delovnega časa pa ne pripada enemu od staršev, če je otrok v rejništvu ali je zaradi zdravljenja, usposabljanja, vzgoje ali šolanja v zavodu ali zdravstveni ustanovi, v katerem ima celodnevno brezplačno oskrbo, razen če je to obdobje krajše od 30 dni v letu.
Krajši delovni čas mora obsegati najmanj polovično tedensko delovno obveznost. To pravico starš pridobi pri svojem delodajalcu, ki ga o začetku dela s krajšim delovnim časom od polnega zaradi starševstva obvesti 30 dni pred nastopom. Na centru za socialno delo pa lahko uveljavlja pravico do plačila sorazmernega dela prispevkov za socialno varnost do polne delovne obveznosti. 
Delodajalec mu zagotavlja pravico do plače po dejanski delovni obveznosti, Republika Slovenija pa mu zagotavlja do polne delovne obveznosti plačilo prispevkov za socialno varnost od sorazmernega dela minimalne plače. Republika Slovenija plačuje prispevke zavarovanca in delodajalca za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zavarovanje za primer brezposelnosti, za starševsko varstvo, za zdravstveno zavarovanje pa prispevke za primer bolezni in poškodbe izven dela, za pravice do zdravstvenih storitev, povračila potnih stroškov, pogrebnino in posmrtnino. 
Pravica se prizna z dnem, ko eden od staršev začne delati s krajšim delovnim časom od polnega, če je pravico uveljavljal najkasneje 30 dni po pridobitvi pravice do dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva. Če pravice ne uveljavlja v tem roku, se pravica prizna od dneva vložitve vloge. 
Pravica traja do izteka v pogodbi o zaposlitvi določenega obdobja, v katerem bo eden od staršev delal krajši delovni čas od polnega, vendar ne dlje kot do tretjega leta starosti otroka oziroma do 18. leta  starosti otroka, če neguje in varuje zmerno ali težje gibalno oviranega otroka ali otroka z zmerno ali težjo motnjo v duševnem razvoju.

Na podlagi priznane pravice do plačila sorazmernega dela prispevkov za socialno varnost do polne delovne obveznosti center za socialno delo prijavi upravičenca v zavarovanje.  

Pri uveljavljanju pravice do plačila sorazmernega dela prispevkov za socialno varnost zaradi krajšega delovnega časa morate biti pozorni:

  • Pravica do plačila sorazmernega dela prispevkov za socialno varnost do polne delovne obveznosti se uveljavlja najkasneje 30 dni po pridobitvi pravice do dela s krajšim delovnim časom, in sicer pri  centru za socialno delo, pri katerem je bila oziroma bi bila materi priznana pravica do materinskega dopusta.
  • K vlogi  morate priložiti pogodbo o zaposlitvi z določbo o opravljanju dela s krajšim delovnim časom od polnega oziroma aneks k pogodbi o zaposlitvi, iz katere je razvidno obdobje, v katerem delate krajši delovni čas od polnega in število ur dela na teden oziroma število ur dela na dan.
  • Če uveljavljate pravico do plačila sorazmernega dela prispevkov za socialno varnost do polne delovne obveznosti za otroka do 18. leta starosti otroka, morate vlogi priložiti tudi zdravstveno dokumentacijo, v kateri zadnji izvid ni starejši od enega leta. Na podlagi predložene zdravstvene dokumentacije center za socialno delo pridobi mnenje zdravniške komisije, na podlagi katere odloči.

4. PRAVICA DO PLAČILA PRISPEVKOV V PRIMERU ŠTIRIH ALI VEČ OTROK

Pravico lahko uveljavlja eden od staršev, ki zapusti trg dela (ni več zavarovan za starševsko varstvo ali če je zahteval izbris iz registra brezposelnih oseb oziroma v ta register sploh ni vpisan)  zaradi nege in varstva štirih ali več otrok, s katerimi ima skupno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in je bil zavarovan za starševsko varstvo vsaj 12 mesecev v zadnjih 3 letih ali je bil aktivni iskalec zaposlitve, vsaj 12 mesecev v zadnjih 3 letih.
Starš, ki se za to odloči, ima pravico do plačila prispevkov za socialno varnost od minimalne plače do končanega prvega razreda osnovne šole najmlajšega otroka, pri čemer morata starša negovati in varovati vsaj 4 otroke do 18 let oziroma nad katerimi imata roditeljsko pravico.
Za uveljavljanje te pravice mora stranka vložiti vlogo najpozneje 30 dni po zapustitvi trga dela pri  centru za socialno delo, pri katerem je bila oziroma bi bila materi priznana pravica do materinskega dopusta. Če pravice ne uveljavlja v tem roku, mu pripada z dnem vložitve vloge.

Pravica do plačila prispevkov v primeru štirih ali več otrok ne pripada enemu od staršev, če je otrok v rejništvu ali je zaradi zdravljenja, usposabljanja, vzgoje ali šolanja v zavodu ali zdravstveni ustanovi, v katerem ima celodnevno brezplačno oskrbo, razen če je to obdobje krajše od 30 dni v letu.
 
5. PRAVICA DO NADOMESTILA V ČASU ODMORA ZA DOJENJE

Materi, zaposleni za polni delovni čas pripada v času odmora za dojenje, na podlagi potrdila specialista pediatra, do devetega meseca starosti otroka, nadomestilo za eno uro dnevno v višini sorazmernega dela minimalne plače z uskladitvami iz 2. člena Zakona o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 114/06, 59/07 – ZŠtip, 10/08 – ZVarDod, 71/08, 98/09 – ZIUZGK, 62/10 – ZUPJS, 85/10, 94/10 – ZIU, 110/11 – ZDIU12, 40/12 – ZUJF in 96/12 – ZPIZ-2).

Materi, zaposleni za polni delovni čas zagotavlja Republika Slovenija v času odmora za dojenje, na podlagi potrdila specialista pediatra, do devetega do 18. meseca starosti otroka, plačilo prispevkov za socialno varnost od sorazmernega dela minimalne plače z uskladitvami iz 2. člena Zakona o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 114/06, 59/07 – ZŠtip, 10/08 – ZVarDod, 71/08, 98/09 – ZIUZGK, 62/10 – ZUPJS, 85/10, 94/10 – ZIU, 110/11 – ZDIU12, 40/12 – ZUJF in 96/12 – ZPIZ-2).

Mati nima pravice do nadomestila v času odmora za dojenje, če je upravičena do nadomestila po tem zakonu ali do delnega plačila za izgubljeni dohodek po tem zakonu za istega otroka.

Obrazci za uveljavitev pravic iz zavarovanja za starševsko varstvo