Starševsko varstvo

1. PRAVICE IZ ZAVAROVANJA ZA STARŠEVSKO VARSTVO uveljavljajo zavarovanci na podlagi prijave v zavarovanje in na podlagi obračunanih prispevkov za starševsko varstvo. Pravice izhajajo iz Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (Ur.l.št.110/2006) in Pravilnika o postopkih za uveljavljanje pravic iz zavarovanja za starševsko varstvo (Ur.l.št.104/2003).

Starševski dopust

1. Porodniški dopust in porodniško nadomestilo

Pravico do porodniškega dopusta ima mati. Namenjen je pripravi na porod ter negi in varstvu otroka takoj po porodu.

Trajanje: 105 dni.

Mati mora nastopiti porodniški dopust 28 dni pred predvidenim datumom poroda, ki ga določi ginekolog. Če mati tega ne izkoristi, ga ne more izrabiti po otrokovem rojstvu, razen v primeru, če je porod nastopil pred predvidenim datumom. Če mati na dan poroda še ni nastopila porodniškega dopusta, ga nastopi z dnem rojstva otroka.
V času porodniškega dopusta pripada materi tudi pravica do porodniškega nadomestila.

Uveljavljanje pravice do porodniškega dopusta in porodniškega nadomestila:

Pravico do porodniškega dopusta in porodniškega nadomestila uveljavlja mati pri krajevno pristojnem centru za socialno delo po njenem stalnem prebivališču. V ta namen prejme pri pristojnem centru tudi ustrezne obrazce.

Pravico lahko uveljavlja 60 dni pred predvidenim datumom poroda na podlagi potrdila o predvidenem datumu poroda, ki ga prejme pri svojem ginekologu.

Za uveljavljanje pravice do porodniškega dopusta in porodniškega nadomestila so potrebni naslednji obrazci:

OBRAZEC S-1/1 - vloga matere za uveljavitev pravic ob rojstvu otroka  (s to vlogo mati uveljavlja pravico do porodniškega dopusta in porodniškega nadomestila, pravico do dopusta in nadomestila za nego in varstvo otroka, podaljšanega dopusta za nego in varstvo otroka ter pravico do pomoči ob rojstvu otroka, če je ne uveljavlja oče)

Priloga S-1 -podatki o zaposlitvi in o plači oziroma osnovi, od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo

Pravico do porodniškega dopusta in porodniškega nadomestila ima:

Mati, ki je zavarovana po tem zakonu pred dnevom nastopa porodniškega dopusta
Pravico do porodniškega nadomestila imajo tudi matere, ki niso zavarovane oz. nimajo pravice do porodniškega dopusta, če so bile zavarovane po tem zakonu najmanj 12 mesecev v zadnjih treh letih pred uveljavljanjem pravice do porodniškega nadomestila.

Višina porodniškega nadomestila:

Višina porodniškega nadomestila v času porodniškega dopusta je povprečna osnova, od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo v zadnjih 12. mesecih pred vložitvijo vloge za uveljavitev pravice do porodniškega dopusta. Če so bili za zavarovanko obračunani prispevki za starševsko varstvo za krajše obdobje kot je to določeno v zakonu, se ji za manjkajoče mesece kot osnova upošteva 55% minimalne plače.
Porodniško nadomestilo za polno odsotnost z dela znaša 100% osnove. Porodniško nadomestilo ne more biti nižje od 55% minimalne plače v Republiki Sloveniji.

Za zavarovanke, ki nimajo pravice do porodniškega dopusta, imajo pa pravico do porodniškega nadomestila, se kot osnova upošteva 55% minimalne plače. Tako določena osnova se za vsak mesec zavarovanja za starševsko varstvo, ki ga je imela v zadnjih treh letih pred uveljavljanjem pravice poveča za 2% minimalne plače, vendar največ za 50% minimalne plače.

Porodniško nadomestilo se izplačuje najkasneje do 15. v mesecu za pretekli mesec na osebni račun upravičenca.

Pravica očeta ali druge osebe do porodniškega dopusta oz. porodniškega nadomestila:

Oče ima pravico do porodniškega dopusta, če mati:

  • umre,
  • zapusti otroka,
  • na podlagi mnenja pristojnega zdravnika, trajno oz. začasno ni sposobna za samostojno življenje in delo.

Pravico do porodniškega dopusta ima v soglasju z materjo tudi oče otroka oz. eden od starih staršev otroka v primerih, ko rodi otroka mati, mlajša od 18 let in ima status vajenke, učenke, dijakinje oziroma študentke.

Oče ali druga oseba ali eden od starih staršev otroka ima pravico do porodniškega dopusta v trajanju 77 dni od rojstva otroka (105 dni zmanjšanih za najmanj 28 dni, ki jih mora mati izkoristiti pred porodom). Dopust se skrajša še za toliko dni, kolikor je otrok star, ko oče ali druga oseba ali eden od starih staršev otroka nastopi porodniški dopust.

Porodniški dopust se izrabi v strnjenem nizu v obliki polne odsotnosti z dela.

Koristni napotki pri uveljavljanju pravice do porodniškega dopusta 

  • bodite pozorni na podatek o roku poroda iz materinske knjige,
  • 30 dni pred predvidenim nastopom porodniškega dopusta oziroma 60 dni pred predvidenim datumom poroda se oglasite na Centru za socialno delo, kjer vam bomo izročili obrazce za uveljavljanje pravice do porodniškega dopusta in vas seznanili z vsemi nadaljnjimi postopki in pravicami v zvezi z zavarovanjem za starševsko varstvo (obrazce dobite tudi na naši internetni strani),
  • najkasneje 30 dni pred predvidenim nastopom porodniškega dopusta o tem obvestite vašega delodajalca, če pa ste samostojni podjetnik, pa morate obvestiti pristojni organ za registracijo samostojne dejavnosti v 15 dneh po priznanju pravice,
  • če rodite otroka, preden ste o izrabi porodniškega dopusta obvestili delodajalca, je to treba storiti v treh dneh po rojstvu otroka, razen če vam zdravstveno stanje tega ne dopušča; v tem primeru naj obvesti delodajalca kateri od vaših sorodnikov oziroma zaprosite za pomoč zdravstveno službo,
  • če ste oče ali druga oseba ali eden od starih staršev in boste uveljavljali pravico do porodniškega dopusta, morate obvestiti delodajalca najkasneje v roku treh dni od nastopa razloga za izrabo porodniškega dopusta,
  • če kot bodoča mati sklepate delovno razmerje 58 dni ali manj pred predvidenim datumom poroda, morate delodajalca obvestiti o nastopu porodniškega dopusta ob sklenitvi delovnega razmerja.

Očetovski dopust in očetovsko nadomestilo

Očetje imajo pravico do očetovskega dopusta v trajanju 90 koledarskih dni, ki se razdeli na:

  • 15 koledarskih dni (ali 11 delovnih) očetovskega dopusta s pripadajočim nadomestilom,
  • 75 koledarskih dni (ali 52 delovnih) neplačanega dopusta s plačilom prispevkov od minimalne plače.

Pravico do očetovskega dopusta ima oče otroka in je neprenosljiva.
Oče mora izrabiti 15 dnevni plačan očetovski dopust do dopolnjenega 6. meseca otrokove starosti.
Pravico do 75 dni neplačanega očetovskega dopusta pa lahko očetje koristijo do 3. leta otrokove starosti, če so pravico uveljavili hkrati z uveljavitvijo pravice do plačanega očetovskega dopusta.

Očetovski dopust lahko oče koristi v obliki polne odsotnosti z dela, v strnjenem nizu (brez prekinitev) ali po dnevih. Kadar oče izrabi očetovski dopust po dnevih, se trajanje pravice določi v delovnih dnevih tako, da se upošteva 70% pripadajočih koledarskih dni očetovskega dopusta (15 koledarskih dni je enako 11 delovnih dni, 90 koledarskih dni je enako 63 delovnih dni).

Uveljavljanje pravice do očetovskega dopusta in očetovskega nadomestila:

Upravičenci uveljavljajo pravico do očetovskega dopusta in očetovskega nadomestila pri centru za socialno delo, pri katerem je mati otroka uveljavljala pravico do porodniškega dopusta oziroma starševskega dodatka.

Pravico lahko uveljavljajo z ustreznimi obrazci po rojstvu otroka in pred nastopom očetovskega dopusta.

Za uveljavljanje pravice do očetovskega dopusta in očetovskega nadomestila so potrebni naslednji obrazci:

OBRAZEC S-1/1-0 - vloga za očeta za uveljavitev pravic ob rojstvu otroka

Priloga S-1 - podatki o zaposlitvi in o plači oziroma osnovi, od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo
Priloga S-4 - obvestilo delodajalca o izrabi neplačanega očetovskega dopusta s plačilom prispevkov za socialno varnost

Višina očetovskega nadomestila:

Višina očetovskega nadomestila v času očetovskega dopusta je povprečna osnova, od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo v zadnjih 12. mesecih pred vložitvijo vloge za uveljavitev pravice do očetovskega dopusta. Če so bili za zavarovanca obračunani prispevki za starševsko varstvo za krajše obdobje kot je to določeno v zakonu, se mu za manjkajoče mesece kot osnova upošteva 55% minimalne plače.

Očetovsko nadomestilo za polno odsotnost z dela znaša 100% osnove in se usklajuje z rastjo izhodiščne plače za negospodarske dejavnosti. Očetovsko nadomestilo ne more biti višje od 2 - 5kratnika povprečne mesečne plače v Republiki Sloveniji in ne more biti nižje od 55% minimalne plače v Republiki Sloveniji.

Ne glede na prvi odstavek 43. člena Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 10/08 in 62/10 – ZUPJS; v nadaljnjem besedilu: ZSDP) od uveljavitve tega zakona izplačilo starševskega nadomestila, razen porodniškega nadomestila, ne more biti višje od dvakratnika povprečne mesečne plače v Republiki Sloveniji na podlagi zadnjih znanih uradnih podatkov o mesečnih plačah.
Ne glede na prvi odstavek 44. člena ZSDP od uveljavitve tega zakona starševsko nadomestilo, razen porodniškega nadomestila, za polno odsotnost z dela znaša 90 % osnove. Starševsko nadomestilo znaša 100 % osnove, kadar osnova ne presega 763,06 eurov.

Koristni napotki pri  uveljavljanju pravice do očetovskega dopusta:

  • 30 dni pred predvidenim datumom nastopa očetovskega dopusta ali 60 dni pred predvidenim datumom poroda (na podlagi potrdila ginekologa) se oglasite na Centru za socialno delo, na katerem je mati uveljavljala pravico do porodniškega dopusta oziroma ji je bila priznana pravica do porodniškega dopusta
  • Na vlogi za uveljavitev pravice do očetovskega dopusta morate označiti, da uveljavljate plačani in neplačani očetovski dopust, sicer slednjega kasneje (naknadno) ne morete uveljavljati. Vlogo najdete tudi na naši internetni strani.
  • Najkasneje 30 dni pred predvidenim nastopom očetovskega dopusta obvestite o nameri izrabe dopusta vašega delodajalca.
  • Ker se pravica do očetovskega dopusta pridobi šele po rojstvu otroka, morate o rojstvu otroka obvestiti Center za socialno delo.

V primeru zunajzakonske skupnosti je treba za uveljavljanje te pravice po rojstvu otroka predložiti zapisnik o priznanju očetovstva.

2. PRAVICE IZ NASLOVA KRAJŠEGA DELOVNEGA ČASA
 
Pravico do dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva ima:

  • eden od staršev, ki neguje in varuje otroka, in sicer do tretjega leta starosti otroka,
  • eden od staršev, ki neguje in varuje težje gibalno oviranega otroka ali zmerno ali težje duševno prizadetega otroka, in sicer tudi po tretjem letu starosti otroka, vendar največ do 18. leta starosti otroka,
  • eden od staršev, ki neguje in varuje dva otroka do dopolnjenega šestega leta starosti mlajšega otroka (pravica se uporablja od 1. 1. 2007).
  • Te pravice veljajo tudi za enega od staršev, ki si na podlagi svoje dejavnosti sam plačuje prispevke za socialno varnost za najmanj 20 ur tedensko ter neguje in varuje otroka.

Pravica do krajšega delovnega časa pa ne pripada enemu od staršev, če je otrok v rejništvu ali je zaradi zdravljenja, usposabljanja, vzgoje ali šolanja v zavodu, v katerem ima celodnevno brezplačno oskrbo, razen če je to obdobje krajše od 30 dni v letu (velja od 1. 1. 2007).

Krajši delovni čas mora obsegati najmanj polovično tedensko delovno obveznost. To pravico starš pridobi pri svojem delodajalcu. Na centru za socialno delo pa lahko uveljavlja pravico do plačila sorazmernega dela prispevkov za socialno varnost do polne delovne obveznosti.

Delodajalec mu zagotavlja pravico do plače po dejanski delovni obveznosti, Republika Slovenija pa mu zagotavlja do polne delovne obveznosti plačilo prispevkov za socialno varnost od sorazmernega dela minimalne plače. Republika Slovenija plačuje prispevke zavarovanca in delodajalca za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zavarovanje za primer brezposelnosti, za starševsko varstvo, za zdravstveno zavarovanje pa prispevke za primer bolezni in poškodbe izven dela, za pravice do zdravstvenih storitev, povračila potnih stroškov, pogrebnino in posmrtnino.

Pravica se prizna z dnem, ko eden od staršev začne delati s krajšim delovnim časom od polnega, če je pravico uveljavljal najkasneje 60 dni po pridobitvi pravice do dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva. Če pravice ne uveljavlja v tem roku, se pravica prizna od dneva vložitve popolne vloge.

Pravica traja do izteka v pogodbi o zaposlitvi določenega obdobja, v katerem bo eden od staršev delal krajši delovni čas od polnega, vendar ne dlje kot do tretjega leta starosti otroka oziroma do 18. leta  starosti otroka, če neguje in varuje težje gibalno oviranega otroka ali zmerno ali težje duševno prizadetega otroka.

Na podlagi priznane pravice do plačila sorazmernega dela prispevkov za socialno varnost do polne delovne obveznosti center za socialno prijavi upravičenca v zavarovanje.

Koristni napotki pri uveljavljanju pravice do plačila sorazmernega dela prispevkov za socialno varnost zaradi krajšega delovnega časa:

  • Pravica do plačila sorazmernega dela prispevkov za socialno varnost do polne delovne obveznosti se uveljavlja najkasneje 60 dni po pridobitvi pravice do dela s krajšim delovnim časom, in sicer pri  centru za socialno delo, pri katerem je bila oziroma bi bila materi priznana pravica do porodniškega dopusta.
  • K vlogi  morate priložiti pogodbo o zaposlitvi z določbo o opravljanju dela s krajšim delovnim časom od polnega, iz katere je razvidno obdobje, v katerem delate krajši delovni čas od polnega in število ur dela na teden oziroma število ur dela na dan.
  • Če uveljavljate pravico do plačila sorazmernega dela prispevkov za socialno varnost do polne delovne obveznosti za otroka do 18. leta starosti otroka, morate vlogi priložiti tudi zdravstveno dokumentacijo, v kateri zadnji izvid ni starejši od enega leta. Na podlagi predložene zdravstvene dokumentacije pridobi center za socialno delo pridobi mnenja zdravniške komisije, na podlagi katere odloči.
  • PRAVICA DO PLAČILA PRISPEVKOV ZARADI ZAPUSTITVE TRGA DELA

V Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (Ur.l.št.110/2006) je med pravicami, ki izhajajo iz zavarovanja za starševsko varstvo, novost za enega izmed staršev, ki zapusti trg dela zaradi nege in varstva štirih ali več otrok. Starš, ki se odloči za to, ima pravico do plačila prispevkov za socialno varnost od minimalne plače do dopolnjenega 10. leta starosti najmlajšega otroka.
 
Oseba zapusti trg dela, če ji preneha delovno razmerje s sporazumno razveljavitvijo ali odpovedjo pogodbe o zaposlitvi z njene strani oziroma če je na lastno zahtevo izbrisan iz registra brezposelnih oseb.
 
Za uveljavljanje te pravice mora stranka vložiti vlogo na pristojnem centru za socialno delo, kateri mora priložiti:

  • potrdilo vlagatelja in otrok, da so državljani RS in imajo skupno stalno prebivališče v RS
  • potrdilo Zavoda za zaposlovanje o prenehanju vodenja v evidenci brezposelnih oseb ali odpoved pogodbe o zaposlitvi
  • rojstne liste otrok
  • potrdilo, da otroci izpolnjujejo pogoje iz 70. člena ZSDP (potrdilo o šolanju)

 3. DRUŽINSKI PREJEMKI

  • Starševski dodatek - je mesečni prejemek, ki traja 365 dni od rojstva otroka
  • pomoč ob rojstvu otroka (enkratni prejemek)
  • otroški dodatek (mesečni prejemek – za dobo enega leta – za otroke do 18. leta starosti)
  • dodatek za veliko družino (enkratni letni prejemek za družine s tremi ali več otroki od uveljavitve ZUJF je potreben preračun upravičenosti)
  • dodatek za nego otroka (mesečni prejemek, dokler trajajo razlogi oziroma do otrokovega 18. oziroma 26. leta starosti)
  • delno plačilo za izgubljeni dohodek (mesečni prejemek – dokler trajajo razlogi oziroma do otrokovega 18. leta starosti 

Postopek uveljavljanja pravic do družinskih prejemkov

Stranke uveljavljajo pravice na predpisanih obrazcih – vlogah, katerim priložijo potrebna dokazila. Obrazci in informacije so uporabnikom na voljo:

  • na Centru za socialno delo ali naši enotni vstopni točki (Obrazci), kjer vas bomo seznanili tudi z nadaljnjim postopkom uveljavljanja posamezne pravice do družinskih prejemkov in s posledicami zamude rokov,
  • na spletišču Ministrstva za delo družino in socialne zadeve
  • v papirnicah in knjigarnah 

Strankam ob uveljavljanju posamezne pravice ni treba prilagati dokazil, ki jih center za socialno delo že ima, kakor tudi ne podatkov o dejstvih, potrebnih za obravnavo vloge in odločanje o pravicah iz lastne evidence in iz uradnih evidenc, ki jih vodijo upravni in drugi državni organi, organi lokalnih skupnosti ali nosilci javnih pooblastil. 

O pravicah odloča na prvi stopnji center za socialno delo, o pritožbah zoper odločbe centra za socialno delo pa Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.
 
Izplačevanje družinskih prejemkov
 
Posamezne vrste družinskih prejemkov se izplačujejo najkasneje do 15. dne v koledarskem mesecu za pretekli mesec na osebni račun upravičenca.
 
Kadar obstaja verjetnost, da družina posamezne denarne oblike družinskega prejemka ne bo namenila za namene, ki so predvideni s tem zakonom, lahko center za socialno delo odloči, da se posamezni prejemek ne izplača v denarju, ampak v obliki konkretnih dobrin.

Roki za uveljavljanje posamezne pravice do družinskih prejemkov po Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih:

  • starševski dodatek: 30 dni pred predvidenim datumom poroda oziroma najkasneje 30 dni po rojstvu otroka (pravica se prizna od rojstva otroka)
  • pomoč ob rojstvu otroka: 60 dni pred predvidenim datumom poroda oziroma najkasneje 60 dni po rojstvu otroka
  • otroški dodatek: 90 dni po rojstvu otroka – pravica se prizna od rojstva otroka - kadarkoli do otrokovega 18. leta starosti
  • izjemna višina otroškega dodatka za otroke v enostarševski družini: hkrati z uveljavljanjem pravice do otroškega dodatka
  • izjemna višina otroškega dodatka za predšolske otroke: hkrati z uveljavljanjem pravice do otroškega dodatka
  • dodatek za veliko družino: istočasno z uveljavljanjem pravice do otroškega dodatka; kdor ne uveljavlja pravice do otroškega dodatka ali do nje ni upravičen, vloži vlogo za tekoče leto v tekočem letu; za prejemnike otroškega dodatka center za socialno delo o pravici do dodatka za veliko družino odloči po uradni dolžnosti
  • dodatek za nego otroka: 90 dni po rojstvu otroka – pravica se prizna od rojstva otroka – oziroma kadarkoli do otrokovega 18. oziroma 26. leta starosti
  • delno plačilo za izgubljeni dohodek: 30 dni pred prenehanjem delovnega razmerja oziroma najkasneje 60 dni po prenehanju delovnega razmerja, vendar najdlje do 18. leta starosti otroka s težko motnjo v duševnem razvoju ali težko gibalno oviranega otroka

Če se pravice ne uveljavljajo v zgoraj navedenih rokih, se prizna s prvim dnem naslednjega meseca po vložitvi zahtevka, razen v primeru uveljavljanja pravice do pomoči ob rojstvu otroka in pravice do delnega plačila za izgubljeni dohodek, ko ima zamuda roka posledico, da se pravica ne more več uveljaviti.