Materialne pomoči

DENARNA SOCIALNA POMOČ

Denarna socialna pomoč je namenjena zadovoljevanju minimalnih življenjskih potreb v višini, ki omogoča preživetje. Določena je z Zakonom o socialnovarstvenih prejemkih (ZSVarPre) (Uradni list RS, št. 61/2010 ), ki se je začel uporabljati 1. januarja 2012. Uveljavite jo lahko, če dohodek na osebo ne dosega zakonsko predpisane meje dohodkov in so hkrati izpolnjeni tudi drugi z zakonom določeni pogoji. 

POMEMBNO
V primeru podaljšanja pravice do denarne socialne pomoči, oddate vlogo isti mesec, kot se vam pravica izteče.
Primer: Če ste po odločbi upravičeni do denarne socialne pomoči do konca meseca februarja, vložite novo vlogo v mesecu februarju in ne marcu!

Odločba začne veljati naslednji mesec po vložitvi vloge.
Primer: Če vlogo vložite v mesecu januarju, pravica  začne veljati v mesecu februarju.


Upravičenci do denarne socialne pomoči

Denarno socialno pomoč lahko pridobite, če bivate v Republiki Sloveniji in ste:

  • državljan Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji,
  • tujec z dovoljenjem za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji in stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji,
  • oseba, ki lahko uveljavljajo denarno socialno pomoč in varstveni dodatek na podlagi mednarodnih aktov, ki obvezujejo Republiko Slovenijo, hkrati pa nimate dovolj sredstev za preživetje, nimate premoženja in prihrankov, ki bi vam omogočali preživetje, in aktivno rešujete svojo socialno problematiko.

Upravičenec do denarne socialne pomoči je tako:

  • kdor si ne more preživetja zagotovit sam z delom, s pravicami iz dela ali zavarovanjem, z dohodki iz premoženja in iz drugih virov oziroma z nadomestili ali prejemki po drugih predpisih ali s pomočjo tistih, ki so ga dolžni preživljati, ali na drug način, ki ga določa zakon,
  • kdor si zase in za svoje družinske člane ne more zagotoviti sredstev v višini minimalnega dohodka iz razlogov, na katere ni mogel vplivati, in je uveljavil pravico do denarnih prejemkov po drugih predpisih in pravico do oprostitev in olajšav po ZUPJS.

Višina denarne socialne pomoči

Denarna socialna pomoč je odvisna od višine dohodkov, števila družinskih članov, premoženja, prihrankov ter zagotovljene oskrbe in morebitnega obstoja krivdnega razloga (na primer neprijavljenost pri Zavodu RS za zaposlovanje, prestajanje zaporne kazni,…).

Od 1. 2. 2013 osnovni znesek minimalnega dohodka znaša 261,56 evrov – ne 260,00 evrov in se zato višina denarne socialne pomoči – cenzus oziroma spodaj navedeni zneski preračunajo skladno z zgoraj navedenim zneskom minimalnega dohodka.

Višina denarne socialne pomoči (cenzus), je za:

Status

po ZSVarPre

po interventnem zakonu (v letu 2012)

utež

znesek
(v EUR)

utež

znesek
(v EUR)

prvo odraslo osebo ali samsko osebo ali odraslo osebo, ki je v institucionalnem varstvu

1

288,81

1

260,00

prvo odraslo osebo ali samsko osebo, ki je delovno aktivna v obsegu od 60 do 128 ur na mesec

1,28

369,68

1,28

332,80

prvo odraslo osebo oziroma samsko osebo, ki je delovno aktivna v obsegu več kot 128 ur na mesec

1,56

450,54

1,56

405,60

samsko osebo med dopolnjenim 18. in dopolnjenim 26. letom starosti, prijavljeno pri zavodu za zaposlovanje v evidenci brezposelnih oseb oziroma v evidenci iskalcev zaposlitve, ki ima prijavljeno stalno prebivališče na istem naslovu kot starši ali dejansko prebiva z njimi

0,7

202,17

0,7

182,00

samsko osebo, ki je trajno nezaposljiva ali trajno nezmožna za delo ali je starejša od 63 let (ženska) oziroma 65 let (moški), ki ima prijavljeno stalno ali začasno prebivališče na istem naslovu kot osebe, ki niso družinski člani po tem zakonu in imajo dovolj lastnih sredstev za preživljanje, oziroma dejansko prebiva z njimi

0,7

202,17

0,8

208,00

vsako naslednjo odraslo osebo

0,5

144,41

0,5

130,00

vsako naslednjo odraslo osebo, ki je delovno aktivna v obsegu več kot 128 ur na mesec

0,78

225,27

0,78

202,80

vsako naslednjo odraslo osebo, ki je delovno aktivna v obsegu od 60 do 128 ur na mesec

0,64

184,84

0,64

166,40

prvega otroka, ki je najstarejši in ima status dijaka

0,89

257,04

0,99

257,40

vsakega naslednjega otroka, ki ima status dijaka

0,79

228,16

0,89

231,40

prvega otroka, ki je najstarejši in nima statusa dijaka

0,7

202,17

0,8

208,00

vsakega naslednjega otroka, ki nima statusa dijaka

0,6

173,29

0,7

182,00

povečanje za vsakega otroka v enostarševski družini, kadar je drugi od staršev umrl in otrok po njem ne dobiva prejemkov ali je drugi od staršev neznan ali kadar otrok po drugem od staršev prejemkov za preživljanje dejansko ne prejema

0,1

28,88

0,1

26,00

Če ima samska oseba določena sredstva, ki so nižja od zneskov, navedenih v tabeli, lahko znaša denarna socialna pomoč le razliko do višine, določene v tabeli. Za družino se denarna socialna pomoč določi tako, da se seštejejo zgoraj navedeni zneski, ki pripadajo posameznim družinskim članom, nato pa se od tega odštejejo skupni dohodki posameznih družinskih članov, če jih imajo.

Način in obdobje upoštevanja dohodka

Upoštevajo se dohodki, prejeti v zadnjih 3 ali 4-12 mesecih ali v 13 mesecih pred mesecem vložitve vloge. ZSVarPre loči med različnimi dohodki in načini njihovega upoštevanja (od 20. do 23. člena ZSVarPre):

  • periodični dohodek (plače, pokojnine, preživnine, rente, drugi dohodki - v enakih ali podobnih zneskih ali časovnih obdobjih),
  • občasni dohodek (dediščine, darila, odškodnine, odpravnine, nagrade in drugi dohodki, prejeti samo enkrat, ki niso iz priložnostnega dela),
  • priložnostni dohodek (dohodki, prejeti v zadnjih 3 mesecih pred mesecem vložitve vloge za opravljeno delo največ 2x ali študentsko delo).

Dodeljevanje denarne socialne pomoči

Denarna socialna pomoč se dodeli za določen čas, odvisno od okoliščin, ki so podlaga za dodelitev in višino denarne socialne pomoči. Dodeli se za obdobje:

  • od 1 do 3 mesecev: ko je vloga vložena prvič,
  • od 1 do 6 mesecev: v primeru ponovne vloge (prejemanje denarne socialne pomoči brez presledkov), če so okoliščine, ki so podlaga za dodelitev in določitev višine denarne socialne pomoči, v času prve oziroma prejšnje in ponovne odločitve ostale nespremenjene,
  • za 1 leto: če zaradi starosti nad 63 let za ženske in nad 65 let za moške, bolezni ali invalidnosti ali drugih okoliščin ni mogoče pričakovati izboljšanja socialnega položaja upravičenca,
  • trajno: za osebo, ki je trajno nezaposljiva ali trajno nezmožna za delo, ali v starosti nad 63 let za ženske in nad 65 let za moške in ki je brez premoženja, upoštevanega po ZSVarPre, ter ni v institucionalnem varstvu in družinski člani izpolnjujejo enake pogoje.

Dohodki in premoženje, ki se upoštevajo

Upoštevajo se dohodki in prejemki, in sicer neto razpoložljivi dohodek (po odštetju davkov in obveznih prispevkov ter normiranih oziroma dejanskih stroškov), prejeti v zadnjih 3 ali 4-12 mesecih ali 13 mesecih pred mesecem vložitve vloge.

Prepoved odtujitve nepremičnine

Vlagatelj za denarno socialno pomoč, ki je lastnik nepremičnine in je v zadnjih 18 mesecih več kot dvanajstkrat prejel denarno socialno pomoč, je (pod pogoji, ki se nanašajo na velikost in vrednost njegove nepremičnine) upravičen do denarne socialne pomoči le, če dovoli vpis prepovedi odtujitve (prodaje, prepisa,…) in obremenitve svoje nepremičnine v zemljiški knjigi v korist Republike Slovenije, ki zagotavlja sredstva.

Omejitev dedovanja

Zakon o dedovanju v 128. členu določa, da se dedovanje premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, omeji do višine vrednosti prejete pomoči. Ta omejitev se izvede tako, da postane del zapustnikovega premoženja, ki ustreza vrednosti prejete pomoči, lastnina Republike Slovenije. Če se dediči zavežejo povrniti vrednost dane pomoči Republiki Sloveniji, dedujejo vse zapustnikovo premoženje.

V prejeto pomoč se izmed pravic, ki jih financira Republika Slovenija, štejejo vse oblike denarne socialne pomoči (redna, trajna in izredna DSP) in varstveni dodatek. Štejejo se tudi sredstva, ki jih je lokalna skupnost izplačala za doplačilo socialnovarstvenih storitev za svoje občane (institucionalno varstvo, družinski pomočnik, pomoč na domu), in občinske denarne socialne pomoči.

PRAVICA DO DODATNEGA ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA
za upravičence do denarne socialne pomoči

Od 1. januarja 2009 je zavarovanec oziroma po njem zavarovan družinski član, ki je upravičen do denarne socialne pomoči oziroma izpolnjuje pogoje za pridobitev denarne socialne pomoči, upravičen tudi do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev. Zavarovanec oziroma po njem zavarovan družinski član je do kritja razlike upravičen za čas prejemanja denarne socialne pomoči oziroma za čas izpolnjevanja pogojev za pridobitev denarne socialne pomoči.

Prejemnikomdenarne socialne pomoči (DSP) za uveljavitev navedene pravice ni treba storiti ničesar - že z odločbo o pravici do DSP so upravičeni tudi do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev.Osebe, ki sicer izpolnjujejo pogoje za pridobitev pravice do dodatnega zdravstvenega zavarovanja, pa iz kakršnegakoli razloga niso prejemniki denarne socialne pomoči (nimajo odločbe o DSP), pa morajo vložiti  vlogo za ugotovitev izpolnjevanja pogojev za pridobitev pravice do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev.

PRAVICA DO PLAČILA PRISPEVKA ZA OBVEZNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE 

Državljani Republike Slovenije, ki so upravičeni do denarne socialne pomoči oziroma izpolnjujejo pogoje za denarno socialno pomoč in niso zavarovanci iz drugega naslova določenega z zakonom, ki ureja zdravstveno zavarovanje, so upravičeni tudi do kritja prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje. 

Pravica se dodeli za določen čas, za enako obdobje kot denarna socialna pomoč. 

Center za socialno delo odloča o pravici ob vložitvi vloge za denarno socialno pomoč, razen, če vlagatelj izrecno izjavi, da te pravice ne želi.

IZREDNA DENARNA SOCIALNA POMOČ

Namen izredne denarne socialne pomoči je kritje izrednih stroškov, ki so vezani na preživljanje in jih z lastnim dohodkom ali lastnim dohodkom družine ni mogoče pokriti. Namenjena je tudi v primeru, če se oseba ali družina iz razlogov, na katere ni imela vpliva, znajde v položaju materialne ogroženosti. Dodeli se v obliki enkratnega zneskaali za obdobje od 3 do 6 mesecev.

Samski osebi, ki je upravičena do varstvenega dodatka, ali družini, v kateri sta dva družinska člana upravičena do varstvenega dodatka, se dodeli le za namen, ki je različen od namena dodelitve varstvenega dodatka. 

Višina

  • na mesec:
    • po zakonu za uravnoteženje javnih financ (velja od 31. 5. 2012) in po uskladitvi osnovnega zneska minimalnega dohodka (velja od 1. 2. 2013): največ 261,56 evrovza samsko osebo (cenzus za samsko osebo) ali največ 784,68 evrovza družino (na primer za štiričlansko družino z dvema šoloobveznima otrokoma in brez zaposlitve),
    • po ZSVarPre: največ 288,81 evrov za samsko osebo (cenzus za samsko osebo) ali največ 808,67 evrov za družino (na primer za štiričlansko družino z dvema šoloobveznima otrokoma in brez zaposlitve),·    
  • v koledarskem letu:
    • po zakonu za uravnoteženje javnih financ (velja od 31. 5. 2012) in po uskladitvi osnovnega zneska minimalnega dohodka (velja od 1. 2. 2013): največ 1.307,80 evrovza samsko osebo (5-kratnik cenzusa) ali največ 3.923,40 evrovza družino (na primer za štiričlansko družino z dvema šoloobveznima otrokoma in brez zaposlitve)
    • po ZSVarPre: največ 1.444,05 evrovza samsko osebo (5-kratnik cenzusa) ali največ 4.043,34 evrovza družino (na primer za štiričlansko družino z dvema šoloobveznima otrokoma in brez zaposlitve).
    • Opozorilo: Ne glede na omejitev izplačila izredne denarne socialne pomoči v enem koledarskem letu v višini 5-kratnika cenzusa samske osebe oziroma družine, se lahko višina treh cenzusov v enem koledarskem letu dodeli le za namen potresa, poplave, ujme, drugih naravnih nesreč, itd., višina dveh pa za npr. poračun elektrike, nakup pralnega stroja, štedilnika, drv (ogrevanje) in podobno (ne za poplačilo dolgov).  

Dolžnosti in sankcije

Po prejetju izredne socialne pomočile ste dolžni predložiti dokazilo o namenski porabi v roku 45 dni po prejetju izredne denarne socialne pomoči oziroma najkasneje ob vložitvi nove vloge za izredno denarno socialno pomoč, če novo vlogo vložite pred potekom roka 30 dni. Pomoč je treba porabiti v roku 30 dni od prejema.

Če upravičenec ne predloži dokazila o namenski porabi v postavljenem roku, ne more uveljaviti nove pomoči 14 mesecev po mesecu prejema. Če upravičenec prejete pomoči ne porabi v celoti za namen, za katerega mu je bila dodeljena, mora ostanek sredstev vrniti v proračun v roku 15 dni po porabi sredstev.


VARSTVENI DODATEK

Z varstvenim dodatkom se upravičencem za čas prebivanja v Republiki Sloveniji zagotavljajo sredstva za kritje življenjskih stroškov, ki nastanejo v daljšem časovnem obdobju (stroški z vzdrževanjem stanovanja, nadomeščanjem trajnih potrošnih dobrin,…) in niso stroški za zagotavljanje minimalnih življenjskih potreb. Varstveni dodatek je namenjen osebam, ki si materialne varnosti ne morejo zagotoviti zaradi okoliščin, na katere sami ne morejo vplivati.

Upravičenci:

  • državljani Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji,
  • tujci z dovoljenjem za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji in stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji,
  • osebe, ki lahko varstveni dodatek uveljavljajo na podlagi mednarodnih aktov, ki obvezujejo Republiko Slovenijo, in so:
  • trajno nezaposljivi ali trajno nezmožni za delo ali starejši od 63 let (ženske) oziroma od 65 let (moški) in niso delovno aktivni (niso zaposleni) in
  • so upravičeni do denarne socialne pomoči oziroma bi lahko bili upravičeni do denarne socialne pomoči ali
  • če njihov dohodek oziroma lastni dohodek družine presega cenzus za pridobitev denarne socialne pomoči, ne presega pa cenzusa za varstveni dodatek.

Pri ugotavljanju upravičenosti do varstvenega dodatka se med drugim (dohodki in premoženje) preverja tudi, ali si vlagatelj lahko zagotovi preživetje s pomočjo tistih, ki so ga dolžni preživljati (npr. polnoletni otroci).

Višina varstvenega dodatka

Do varstvenega dodatka je upravičena samska oseba, ki izpolnjuje druge z zakonom določene pogoje in njen mesečni dohodek ne presega 484,97 evrov,

  • če ima samska oseba tudi lastni dohodek, se varstveni dodatek določi v višini razlike med 484,97 evrov in lastnim dohodkom,
  • za družino je varstveni dodatek določen v višini razlike med cenzusom družine za varstveni dodatek in lastnim dohodkom družine,
  • za pridobitev varstvenega dodatka se ne upoštevajo denarna sredstva (prihranki) samske osebe v višini do 2500 evrov oziroma do 3500 evrov pri družini.

            
Dohodki in premoženje, ki se upoštevajo

Upoštevajo se dohodki in prejemki, prejeti v zadnjih 3 ali 4 – 12 mesecih ali v 13 mesecih pred mesecem vložitve vloge. 

Prepoved odtujitve nepremičnine

Vlagatelj za varstveni dodatek, ki je lastnik stanovanja (ali stanovanjske hiše), v katerem dejansko prebiva in ima prijavljeno stalno prebivališče, katerega vrednost presega 120.000 EUR ter je v zadnjih 24 mesecih od meseca vložitve vloge (šteto od 1. 2. 2017) več kot osemnajstkrat prejel varstveni dodatek, je lahko upravičen do varstvenega dodatka le, če:

  • center za socialno delo odloči, da si s tem stanovanjem (ali stanovanjsko hišo) preživetja začasno ne more zagotoviti zaradi okoliščin, na katere ne more vplivati (zlasti npr. nasilje v družini, začet postopek odtujitve in razdružitve nepremičnine z namenom pridobitve sredstev za preživetje in podobno),
  • dovoli vpis prepovedi odtujitve (prodaje, prepisa,…) in obremenitve VSEH nepremičnin, katerih lastnik je, v zemljiški knjigi v korist Republike Slovenije, ki zagotavlja sredstva.


POGREBNINA IN POSMRTNINA

Pravica do izredne denarne socialne pomoči kot pomoč pri kritju stroškov pogreba (pogrebnina) in pravica do enkratne izredne denarne socialne pomoči po smrti družinskega člana (posmrtnina) sta obliki izredne denarne socialne pomoči.

  • posmrtnina je pravica, namenjena finančni pomoči svojcem umrlega, ki so upravičeni do denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka ali katerih dohodek ne presega zakonsko določenega cenzusa, in sicer z enkratnim nakazilom v višini 297,53 evrov.
  • pogrebnina je namenjena finančni pomoči pri kritju stroškov pogreba. Pogrebnina kot pomoč pri kritju stroškov pogreba znaša v višini dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka znaša 595,06 evrov.

Obe pravici se uveljavlja na Vlogi za izredno denarno socialno pomoč kot pomoč pri kritju stroškov pogreba oziroma za enkratno izredno denarno socialno pomoč po smrti družinskega člana. Družinski član bo za pokojno osebo vlogo vložil pri katerem koli centru za socialno delo. Obe pravici se lahko uveljavljata v roku enega leta po smrti svojca, upravičenost pa se ugotavlja na dan smrti svojca.

Vlogi mora stranka priložiti dokazilo o smrti, če ta podatek še ni vpisan v matični register o smrti oziroma v primeru uveljavljanja pravice do pogrebnine tudi originalni račun za opravljeni pogreb ali predračun stroškov pogreba.

Pogrebnina in posmrtnina se v zapuščinskem postopku ne vračata.


POGOJI ZA UVELJAVLJANJE PRAVIC:

 

Upravičenec za uveljavljanje pravice do pogrebnine oziroma posmrtnine mora biti:

  • državljan Republike Slovenije, ki ima stalno prebivališče v Sloveniji,
  • tujec, ki ima dovoljenje za stalno prebivanje v  Sloveniji  in  stalno prebivališče v Sloveniji.

Posebni pogoji za uveljavljanje posmrtnine:

  • pravico uveljavlja vlagatelj, ki je družinski član pokojne osebe (zakonec oziroma oseba, s katero je umrli živel v zunajzakonski skupnosti ali v registrirani istospolni partnerski skupnosti, otroci in pastorki, starši oziroma oseba, s katero eden izmed staršev živi v zakonski zvezi ali v zunajzakonski skupnosti ali v registrirani istospolni partnerski skupnosti),
  • vlagatelj je na dan smrti pokojnika upravičen do denarne socialne pomoči ali do varstvenega dodatka
    ALI
  • dohodek vlagatelja ali skupni lastni dohodek družinskih članov (premoženja se ne ugotavlja) ne presega zakonsko določenega cenzusa.

Posmrtnina se dodeli in izplača vlagatelju kot pomoč za vse družinske člane umrlega. To pomeni, da je do posmrtnine po isti pokojni osebi lahko upravičen samo en družinski član pokojne osebe.

Posebni pogoji za uveljavljanje pogrebnine:

  • pravico uveljavlja vlagatelj, ki je družinski član pokojne osebe (zakonec oziroma oseba, s katero je umrli živel v zunajzakonski skupnosti ali v registrirani istospolni partnerski skupnosti, otroci in pastorki, starši oziroma oseba, s katero eden izmed staršev živi v zakonski zvezi ali v zunajzakonski skupnosti ali v registrirani istospolni partnerski skupnosti),
  • vlagatelj je poskrbel za pogreb v Republiki Sloveniji (račun se mora glasiti na strankino ime),
    IN JE BIL
  • na dan smrti pokojnika upravičena do denarne socialne pomoči ali do varstvenega dodatka,  
    ALI
  • dohodek vlagatelja ali skupni lastni dohodek družinskih članov (premoženja se ne ugotavlja) ne presega višine 617 evrov za samsko osebo oziroma 925 evrov za družino.

 

Pri postopku uveljavljanja pogrebnine svetujemo in opozarjamo naslednje:

  • Ko bo stranka urejala pogreb pri pogrebnem podjetju se pripravi predračun
  • Če stranka ne more plačati stroškov pogreba takoj in je družinski član pokojnika, jo pogrebno podjetje opozori na naslednje:
    • stranka je upravičena do pogrebnine, če je trenutno upravičena do denarne socialne pomoči ali do varstvenega dodatka. V tem primeru se stranki svetuje, naj pri katerem koli centru za socialno delo vloži zgoraj navedeno vlogo, odločba o pogrebnini pa bo izdana takoj,
    • stranka je lahko upravičena do pogrebnine, če ima dohodke, ki za samsko osebo ne presegajo 617 evrov, za družino pa 925 evrov. V tem primeru se stranki svetuje, naj pri katerem koli centru za socialno delo vloži zgoraj navedeno vlogo, kjer ji bo izdana odločba o pogrebnini predvidoma čez nekaj dni.

 

VARSTVENI DODATEK

Z varstvenim dodatkom se upravičencem za čas prebivanja v Republiki Sloveniji zagotavljajo sredstva za kritje življenjskih stroškov, ki nastanejo v daljšem časovnem obdobju (stroški z vzdrževanjem stanovanja, nadomeščanjem trajnih potrošnih dobrin,…) in niso stroški za zagotavljanje minimalnih življenjskih potreb. Varstveni dodatek je namenjen osebam, ki si materialne varnosti ne morejo zagotoviti zaradi okoliščin, na katere sami ne morejo vplivati.


Upravičenci:

  • državljani Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji,
  • tujci z dovoljenjem za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji in stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji,
  • osebe, ki lahko varstveni dodatek uveljavljajo na podlagi mednarodnih aktov, ki obvezujejo Republiko Slovenijo, in so:
  • trajno nezaposljivi ali trajno nezmožni za delo ali starejši od 63 let (ženske) oziroma od 65 let (moški) in niso delovno aktivni (niso zaposleni) in
  • so upravičeni do denarne socialne pomoči oziroma bi lahko bili upravičeni do denarne socialne pomoči ali
  • če njihov dohodek oziroma lastni dohodek družine presega cenzus za pridobitev denarne socialne pomoči, ne presega pa cenzusa za varstveni dodatek.

Pri ugotavljanju upravičenosti do varstvenega dodatka se med drugim (dohodki in premoženje) preverja tudi, ali si vlagatelj lahko zagotovi preživetje s pomočjo tistih, ki so ga dolžni preživljati (npr. polnoletni otroci).

Višina varstvenega dodatka

Do varstvenega dodatka je upravičena samska oseba, ki izpolnjuje druge z zakonom določene pogoje in njen mesečni dohodek ne presega 484,97 evrov,

  • če ima samska oseba tudi lastni dohodek, se varstveni dodatek določi v višini razlike med 484,97 evrov in lastnim dohodkom,
  • za družino je varstveni dodatek določen v višini razlike med cenzusom družine za varstveni dodatek in lastnim dohodkom družine,
  • za pridobitev varstvenega dodatka se ne upoštevajo denarna sredstva (prihranki) samske osebe v višini do 2500 evrov oziroma do 3500 evrov pri družini.

                
Dohodki in premoženje, ki se upoštevajo

Upoštevajo se dohodki in prejemki, prejeti v zadnjih 3 ali 4 – 12 mesecih ali v 13 mesecih pred mesecem vložitve vloge. 


Prepoved odtujitve nepremičnine

Vlagatelj za varstveni dodatek, ki je lastnik stanovanja (ali stanovanjske hiše), v katerem dejansko prebiva in ima prijavljeno stalno prebivališče, katerega vrednost presega 120.000 EUR ter je v zadnjih 24 mesecih od meseca vložitve vloge (šteto od 1. 2. 2017) več kot osemnajstkrat prejel varstveni dodatek, je lahko upravičen do varstvenega dodatka le, če:

  • center za socialno delo odloči, da si s tem stanovanjem (ali stanovanjsko hišo) preživetja začasno ne more zagotoviti zaradi okoliščin, na katere ne more vplivati (zlasti npr. nasilje v družini, začet postopek odtujitve in razdružitve nepremičnine z namenom pridobitve sredstev za preživetje in podobno),
  • dovoli vpis prepovedi odtujitve (prodaje, prepisa,…) in obremenitve VSEH nepremičnin, katerih lastnik je, v zemljiški knjigi v korist Republike Slovenije, ki zagotavlja sredstva.